Vrtovec: Slovenija ne pristaja na plačilo dobav ruskega plina v rubljih

Minister Jernej Vrtovec pravi, da je odklonilno stališče do plačevanja ruskega plina v rubljih enotno na ravni EU in da od njega Slovenija ne odstopa. "Na plačilo v rubljih ne bomo pristali, prav tako ne na izsiljevanje," je povedal. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v četrtek podpisal napovedani odlok, da morajo "neprijateljske" države, med katere spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, s katerim bodo od danes plačevale za dobave plina. Če države ne bodo pristale na plačevanje v rubljih, se bo dobava po obstoječih pogodbah po Putinovih napovedih ustavila.

Kupci bodo morali imeti za plačevanje plina po novem  odprt račun v rubljih pri banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Kot naj bi sicer Putin v sredo povedal nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in italijanskemu premierju Mariu Draghiju, pa bi ta lahko sprejemala evrska plačila in jih nato pretvorila v plačila v rubljih.

Medtem ko Vrtovec pravi, da Slovenija na tovrstno izsiljevanje ne bo pristala, so v Geoplinu za časnik Finance v četrtek povedali, da so bili o teh novih pogojih obveščeni iz medijev. Dodali so, da imajo do energetskega velikana Gazprom po dolgoročni pogodbi iz leta 2018 poravnane vse obveznosti, zato morebitna zaustavitev dobav zemeljskega plina v Slovenijo po 1. aprilu ni predvidena.

Vrtovec je sicer danes opozoril, da po plinovodih v tem delu Evrope teče skoraj izključno ruski plin. Tako velja tudi za plin, ki v Slovenijo prihaja iz Avstrije. V 2020 so namreč slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina. Večina ostalega je prišla neposredno iz Rusije.

Zaradi te velike odvisnosti Slovenija po Vrtovčevih besedah išče vse možnosti, da bi oskrbo razpršila. Spomnil je na srečanja in pogovore visokih predstavnikov države v zadnjih dneh s sogovorniki v Alžiriji, Italiji, na Hrvaškem in v Katarju, kjer je sam minuli teden spremljal predsednika republike Boruta Pahorja.

V ponedeljek se bo Vrtovec medtem na Krku, kjer je Sloveniji najbližji LNG-terminal, srečal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislavom Ćorićem. Beseda bo tekla o možnosti dobav plina s Krka v Slovenijo – zmogljivosti terminala so sicer zakupljene, težava je tudi čezmejna prenosna infrastruktura – in tudi o sodelovanju Hrvaške v projektu drugega bloka krške nuklearke.

Možnosti, da Slovenija dobavo razprši, so po Vrtovčevem mnenju dobre, zato verjame, da bo to uspelo do konca tega leta. Država s temi aktivnostmi odpira vrata, potem pa je naloga dobaviteljev, da posle sklenejo, je dejal minister. Znova je tudi opozoril, da težava ni tolikšna, ko gre za pridobivanje novih dobaviteljev, ampak so problem zmogljivosti oziroma pomanjkanje LNG-terminalov v Evropi. Sloveniji bližnji je tudi Adriatic LNG Terminal v Rovigu blizu Benetk, katerega solastnik je katarska država.

Vrtovec: Ni nam treba skrbeti niti za naslednjo zimo

Stvari so po ministrovih zagotovilih trenutno v tolikšni meri pod nadzorom, da ni treba skrbeti niti za naslednjo zimo, zaloge skladišč po EU pa so za pomlad in poletje dovolj napolnjene, tudi ko gre za za oskrbo velikih uporabnikov plina iz energetsko intenzivne industrije. Ali bo Slovenija sledila Nemčiji in Avstriji, ki sta aktivirali prvo fazo izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe v kriznih razmerah, nemška vlada pa je pozvala tudi k varčevanju s plinom?

Vrtovec pravi, da se na ministrstvu sicer pridružujejo pozivom k varčevanju z energijo, saj je to vedno koristno, ne vidijo pa nobene potrebe po drastičnem omejevanju porabe plina, saj so pretoki plina normalni. Spomnil je, da imamo tudi v Sloveniji pripravljen protokol po vzoru Nemčije in Avstrije. Gre za akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom, ki je začel veljati poleti 2020. Predvideva tristopenjsko ukrepanje.

Prva stopnja predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav in poziv industriji k bolj racionalni rabi plina. Na drugi stopnji dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem elektrike, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent.

Na tretji stopnji, ki velja za izredne razmere, pa dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki jih je mogoče prekiniti, industriji in proizvajalcem elektrike pa zaukažejo prehod na nadomestni energent. Ob tem pride do omejevanja dobav plina.