Minister Jernej Vrtovec je ob ogledu LNG-terminala na Krku dejal, da bo Hrvaška v kratkem nadgradila terminal in tako povečala kapaciteto za cca. 300 milijonov m3 na leto. "Slovenija je zainteresirana, da še letos pripeljemo plin iz LNG terminala na Krku. Pričakujemo, da bo v kratkem objavljen razpis za proste kapacitete. Na ta način bi v Sloveniji zadostili približno eni tretjini potreb po plinu brez nadgradnje omrežja. Diverzifikacija dobave plina je naša prioriteta," je dejal.
Zmogljivost terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku so nedavno povečali z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov plina letno. Medtem ko je 2,6 milijarde kubičnih metrov že zakupljenih do leta 2027, bo za novih 250-300 milijonov kubičnih metrov v kratkem objavljen razpis, je dejal hrvaški minister pristojen za energetiko Tomislav Ćorić.
Razpis bo odprt za vse, so pa zaenkrat zaznali interes slovenske družbe Geoplin, je dodal. O morebitnem interesu drugih je dejal, da so prenosne zmogljivosti na Madžarsko trenutno že polno zasedene.
Slovenija bi s tem pomembno zmanjšala odvisnost od dobave plina iz Rusije. "Dnevno se pogovarjamo o tem, kako razpršiti dobavo plina, in iščemo najboljše možne kombinacije, da si Slovenija zagotovi neodvisnost od dobave ruskega plina," je dejal Vrtovec. V tej luči je povedal, da se dogovarjajo tudi z Italijani in da obstaja možnost, da bi Slovenija znova uvažala tudi alžirski plin.
Slovenski in hrvaški minister sta sicer potrdila dobro dosedanje sodelovanje med državama, predvsem na področju energetike. Za nadaljnjo krepitev sodelovanja so se danes dogovorili za ustanovitev komisije na ravni ministrstev obeh držav, ki se bo ukvarjala z energetskimi vprašanji, kot so dobava plina, energetska infrastruktura in jedrska energija.
Pred tednom dni sta se sicer že srečala slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Andrej Plenković, ki sta med drugim govorila tudi o oskrbi s plinom in projektu drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
V luči ruskega napada na Ukrajino in prizadevanj EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina je za Slovenijo zanimiv terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) pri Omišlju na Krku, ki je uradno začel obratovati z letom 2021. Poleg hrvaških podjetij sta zmogljivosti zakupila še madžarska skupina MVM in katarska družba Powerglobe Qatar.
Plenković je v ponedeljek zatrdil, da so s tehničnimi prilagoditvami vmes zmogljivost še povečali na 2,9 milijarde kubičnih metrov, cilj pa je brez dodatnih posegov v prostor, ki bi zelo verjetno razburili lokalno prebivalstvo, zmogljivost povečati na 3,5 milijarde kubičnih metrov.
"Kar se tiče našega interesa za zakup kapacitet, so tiste kapacitete, ki so že zakupljene, zakupljene, naš interes je za dodatne kapacitete," je o zakupu zmogljivosti minuli ponedeljek dejal slovenski premier.
Ozko grlo so medtem tudi plinovodne povezave Hrvaške s Slovenijo, ki jih bo treba razširiti in nadgraditi. Premierja sta še posebej izpostavila plinovod od Lučkega pri Zagrebu na sever mimo Zaboka do vstopa v Slovenijo pri Rogatcu.
Vrtovec je danes dejal, da je ministrstvo lani izdalo energetsko dovoljenje za Nek 2 in da je prejšnji teden podalo pobudo za umeščanje Neka 2 v prostor. Ta postopek bo vodilo ministrstvo za okolje in prostor. "Ampak to ne pomeni dokončne odločitve za samo gradnjo," je poudaril Vrtovec. Po njegovih besedah bo omenjena komisija, o ustanovitvi katere so se dogovorili danes, pregledala interese in možnosti.
KOMENTARJI (256)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.