'Zdravniki v javnem zdravstvu ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu'

Po ministričinih besedah je cilj novele prebivalkam in prebivalcem Slovenije še naprej zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil. Prevolnik Ruplova je poudarila, da je javna zdravstvena mreža sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa je zasebni zdravstveni sektor, kjer morajo bolniki za zdravstvene storitve plačati.

Z novelo urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminja se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij.

Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo po noveli dodatno lahko delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni le preko podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe (s.p., d.o.o.). Delo izven javne zdravstvene mreže, torej na samoplačniškem trgu, pa zanje ne bo mogoče. Zaposlene bodo preko manj obdavčenih podjemnih pogodb motivirali za dodatno delo, a olajšava bo veljala le, če bo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem.

"Ne zdi se nam prav, da koncesionarji lahko zaposlujejo veliko večje število zdravstvenih delavcev prek statusov samostojnih podjetnikov in d.o.o. ali po drugih davčno bolj ugodnih pogodbah v določenih deležih (na primer za nekaj ur tedensko op. a.), ravno zato, ker je pač to mogoče," je dejala. Dodala je, da je prav, da imajo tudi koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program, s čimer bi izenačili pogoje dela med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji.

Če bo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral imeti njegov matični zavod na področju, ki ga zaposleni opravlja, izpolnjen program, predpisan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan za javni zdravstveni zavod. Z izdajo soglasja torej matičnemu javnemu zdravstvenemu zavodu ne bo smela biti povzročena škoda. Ne bo pa več smel zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu opravljati samoplačniških storitev ne pri zasebnikih ne pri koncesionarjih. 

"S tem želimo, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu oziroma na svojem delovnem mestu, ko pa to opravi, definiramo pogoje, kdaj lahko opravi še več, motiviramo ga, da ostane v lastni zdravstveni ustanovi, zato da se zagotovi kakovostna in varna zdravstvena obravnava za paciente," je povedala ministrica. 

Z novelo sicer uvajajo tudi nekatere druge spremembe, ki se nanašajo na merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, definicije vrste bolnišnic, delovanje javnih zdravstvenih zavodov in dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

'Zakon je celovita rešitev, treba je primerjati določbe in šele takrat se bomo odzvali'

Po besedah direktorice združenja zdravstvenih zavodov Tatjane Jevševar je novela zakona o zdravstveni dejavnosti izjemno pomembna. "Tudi z naše strani smo zahtevali določene spremembe glede na situacijo, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. Mislim, da gredo določene rešitve, ki določajo obseg programa in možnosti zaposlitev, v tej smeri," je dejala.

Pred današnjim sestankom osnutka novele niso prejeli, zato ni želela govoriti o njegovi vsebini. Na konkretna novinarska vprašanja o rešitvah pa je odgovorila, da gre za detajle, ki jih ne more komentirati. "Zakon je celovita rešitev, treba je primerjati določbe in šele takrat se bomo odzvali," je dodala.

V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in podali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi bila dolga en mesec, Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej.

Na vprašanje o prehajanju med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom je Jevševarjeva odgovorila, da prehajanje med zasebniki ni problem, ker ne predstavlja tveganja za javni sektor, saj je teh prehodov "za vzorec in jih regulira trg". V okviru javnega sektorja pa morajo vsebino še preučiti.

O vsebini je povedala le, da ni nobene določbe, ki bi se jim zdela nesprejemljiva. V pravo smer pa gredo po besedah Jevševarjeve določbe o obsegu programa in o plačilu po realizaciji, "ki je bilo uveljavljeno doslej in je prinašalo velika tveganja in nesorazmerja".

Ažmanova: 'Predstavljena vsebina zveni precej pogumno'

Osnutek novele zakona sta premier in ministrica kasneje predstavila tudi predstavnikom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) in Zdravniške zbornice Slovenije.

Predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman pa je po sestanku povedala, da so v osnutku novele nakazane nekatere rešitve za ureditev javnega zdravstvenega varstva. Veliko členov se nanaša na ureditev javne zdravstvene mreže, koncesij in podjemnih pogodb, rešitve pa se nanašajo na vse zdravstvene delavce, ne samo na nosilce dejavnosti, torej zdravnike. "Nekatere zadeve so vezane tudi na vodenje zdravstvenih zavodov, kar se nam zdi absolutno smiselno," je poudarila.

Predstavljena vsebina po njenih besedah "zveni precej pogumno", ker bo zagotovo sprožila nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Opozorila pa je, da mora novela urediti, da bo imel vsak prebivalec Slovenije enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, "neodvisno od tega, kakšno denarnico in zveze v sistemu ima".

Osnutek naj bi prejeli še danes, nanj pa bodo podali pripombe. Med drugim, da želijo več reda na področju vodenja in normiranja storitev. "Želimo si, da bi se določilo, koliko dela mora nekdo opraviti v svojem rednem delovnem času in šele, ko opravi svoje delo, lahko dela tudi drugje," je pojasnila Ažmanova.

'Bodo zdravniki v krajšem času nudili več storitev ali bodo spremembe pomagale ustvariti paralelno zasebno zdravstvo?'

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ocenila, da predstavljeni členi in rešitve v noveli v nekaterih segmentih zapolnjujejo vrzeli oziroma področja, ki pravno v zdravstvu niso bila urejena. Pri tem je dodala, da podrobnosti sicer v zbornici ne poznajo in morajo osnutek še prebrati.

Kot pomemben segment novele je izpostavila regulacijo odnosa med državnimi izvajalci, občinskimi izvajalci, koncesionarji in zasebniki izvajalci. Na tem področju se po njenih besedah uvajajo predpisi, ki si ga želijo urejati, so pa to lahko tudi predpisi, ki omejujejo pogoje dela in življenja zdravnikov. Meni, da se tu poraja vprašanje, ali bodo predlagane spremembe omogočale, da bodo zdravniki v krajšem času nudili več storitev ali bodo pomagale ustvariti paralelno zasebno zdravstvo. "Tega si v resnici ne želimo," je poudarila.

Prepričana je, da je treba spremembe naravnati v smer boljših pogojev dela zdravstvenih delavcev v celoti v javnem zdravstvu v Sloveniji, tako da bo odločitev, kje bo zdravnik delal, temeljila na njegovih strokovnih preferencah. Med rešitvami v noveli je tudi sprememba, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu lahko samo delali samo drugje v javnem zdravstvu, je dejala. Beovićeva meni, da je tu potreben razmislek, da ne bo javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov z nekaterih področij, ki delajo v zasebnem in javnem zdravstvu.

Popoldne bo ministrica osnutek novele zakona predstavila tudi javnosti.