V noči na četrtek plohe in nevihte
Ponoči se bodo zlasti nad vzhodno polovico države razširile plohe ali nevihte, ki se lahko nadaljujejo tudi v jutro, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Jutri bo na Primorskem povečini sončno, drugod spremenljivo oblačno. Nastajale bodo nevihte, ki bodo pogostejše na vzhodu države. Na Primorskem bo zapihala šibka burja, drugod v notranjosti vzhodni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 21, ob obali okoli 23, najvišje dnevne od 27 do 30, na Primorskem od 32 do 36 stopinj Celzija.
Velika toplotna obremenitev, na Goriškem do 36 stopinj Celzija
Arso je za danes izdal opozorilo pred visoko toplotno obremenitvijo, velika toplotna obremenitev pa bo vztrajala tudi v prihodnjih dneh.
Uprava za zaščito in reševanje pa opozarja pred večjim tveganjem za nastanek požarov.
Klimatske naprave: najpogostejše napake
V peklensko vročih dneh za lažje prenašanje vročine marsikdo poseže po klimatskih napravah, ki so zelo dobrodošle in lahko močno olajšajo prenašanje hude vročine. A kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo na človekovo počutje in povzročijo tudi zdravstvene težave.
Na NIJZ tako opozarjajo, da je pomembno poznati delovanje klimatske naprave. Kot pojasnjujejo, lahko s pretiranim hlajenjem dosežemo nasprotni učinek in dodajajo, da lahko kompleksne naprave za klimatizacijo uravnavajo tudi vlažnost zraka, kar prispeva k upočasnjenemu razmoževanju pršic in lahko koristijo alergijskim bolnikom.
Na NIJZ izpostavljajo, da se moramo zavedati morebitnih negativnih učinkov napačne uporabe klimatske naprave.
Najpogostejše napake pri uporabi so prekomerno hlajenje, kar pomeni, da hladimo preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, ali v ljudi namesto vstran. Za zagotavljanje varne uporabe naprave je treba skrbeti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje ter servisiranje. Ob nerednem vzdrževanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči okužbe in vnetja pri človeku. Pomembno je tudi zavedanje, da z uporabo klimatske naprave, ki v prostor ne dovaja svežega zraka, ne moremo nadomestiti rednega zračenja prostorov.
Nepravilna uporaba lahko prinese kup zdravstvenih težav
Napačno ravnanje lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali vnetja nosne sluznice. V zadnjem času se pojavlja t. i. sindrom bolne zgradbe, o katerem poročajo ljudje, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost zraka uravnava izključno klimatska naprava in kjer ni mogoče odpirati oken. Bolezenski znaki in simptomi, značilni za ta sindrom, so poslabšanje astme in drugih kroničnih bolezni, srbenje oči, solzenje, suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, glavobol, težave s koncentracijo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so nezadostno prezračevanje, kemijski ali mikrobiološki dejavniki. To pa dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Kako določiti temperaturo zraka?
V poletnih mesecih, ko zunanje temperature presegajo 30 stopinj Celzija, je treba temperaturo v prostoru, če ga ohlajamo s klimatsko napravo, ustrezno prilagoditi. Razlika med temperaturo v klimatiziranem prostoru in zunanjo temperaturo naj bo nastavljena glede na toplotno ugodje in zdravstveno stanje posameznika. Predvsem pa se moramo izogibati neposrednemu pihanju ohlajenega zraka iz klimatske naprave. Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo, svetujejo na NIJZ.
Izbor in namestitev klimatske naprave
Pri nakupu klimatske naprave je pomembno, da izberemo pravo, glede na velikost bivalnega ali delovnega prostora. Če naprava zajema zunanji zrak, je pomembno, kje ga zajema in kakšno je zunanje onesnaženje ter kakšni so morebitni filtri. Pri namestitvi je treba upoštevati tudi hrup, ki ga lahko povzroča naprava, in postavitev varovalne police, ki prepreči izpostavljenost neposrednemu dotoku hladnega zraka.
Uporaba klimatske naprave v avtomobilu
Stres za telo predstavlja tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje pet do deset minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature. Prav tako je pomembno, da zelo razgret avto predhodno prezračimo in nekoliko ohladimo ter šele nato vanj sedemo in vključimo klimatsko napravo.
Stran od mestnega betona – Slovenija ponuja čudovite hladne kotičke
Če nimamo klimatskih naprav, se pred vročino lahko zaščitimo s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami, pravilnim režimom zračenja (daljše zračenje v hladnejših urah dneva, ponoči in zjutraj) in z boljšo izolacijo zgradb. Lahko se umaknemo v klimatizirane javne prostore, na primer knjižnice, trgovske centre, cerkve, muzeje itd., saj že nekaj ur bivanja v hladnejšem okolju pomembno zmanjša stres zaradi toplotne obremenitve. Kadar je le mogoče, se iz mestnih središč umaknemo v naravo. Ohladitve vam ni treba iskati le na kopališčih, saj naša država ponuja ogromno naravnih zatočišč pred vročino. Med priljubljenimi naravnimi kotički, ki nudijo prijetnejše temperature in naravni hlad, so denimo Dolina reke Soče in reka Kolpa, Blejski vintgar, Bohinjsko jezero, Postojnska jama, Škocjanske jame, Bloško jezero, Zgornja Savinjska dolina in ledeniške doline Robanov kot, Matkov kot in Logarska dolina, Kočevski rog. Tako se lahko izognete žgočemu soncu, hkrati pa si oči spočijete na slovenskih naravnih lepotah.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.