VIDEO in FOTO: 'Niti starejši občani ne pomnijo takega neurja'

Uresničile so se napovedi vremenoslovcev o krajevnih nevihtah z močnimi nalivi in vetrom predvsem v osrednji, severni in vzhodni Sloveniji. Zaradi neurij je bil razglašen oranžni alarm, ki je veljal za večji del Slovenije.

Na Štajerskem, Prekmurju in Dolenjskem je bila toča, strele so netile požare, na Kočevskem je voda zalivala kleti, veter je podiral drevesa. Po pričevanju bralca Sebastijana je bilo v Suhadolu pri Zidanem Mostu okoli 15.30 kot sodni dan.

V občini Hrastnik je v Krnicah toča poškodovala streho stanovanjske hiše. Na Celjskem, v kraju Pečovnik pa je strela udarila v drogove električne napeljave javne razsvetljave. Meteorna voda je nevšečnosti povzročila v okolici Velenja, kjer je dvignila jašek odtočnih kanalov in zalila parkirni prostor. V Ljubljani je drevo padlo na kolesarsko pot v bližini živalskega vrta. V Domžalah pa je vrba padla na sprehajalno pot od Radomelj proti Nožicam.

Kot nam je sporočil bralec, v Kozjem niti starejši občani ne pomnijo takšnega neurja. 15 minutna nevihta s točo je uničila vrtove in pridelke. Veter je razkrival strehe, meteorne vode pa so zalivale kleti.

Dežurni prognostik na Agenciji za okolje (Arso) Uroš Strajnar je dejal, da lahko ob lokalnih nalivih, ki jih spremlja močan veter, ponekod v pol ure pade tudi od 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter, vmes je lahko tudi sodra ali toča.

Medtem so temperature do 32, 33 stopinj Celzija. Vročina ne bo pojenjala niti jutri, v sredo in četrtek bo še bolj vroče, saj se lahko živo srebro predvsem na vzhodu dvigne na 36 stopinj Celzija. V Ljubljani bo takrat okoli 34 stopinj, podobno kot včeraj. Več o vremenski napovedi ...

Vroče je tudi na Hrvaškem, v Srbiji in drugje na Balkanu. V Beogradu so namerili peklenskih 46 stopinj Celzija. Mnogi se zato hladijo v bazenih, rekah in jezerih. Ulice in gostinski lokalni medtem samevajo.

Pijte dovolj tekočine in se ogibajte soncu

Visoke temperature imajo lahko neprijetne posledice za zdravje. Najbolj ogroženi so otroci do četrtega leta, starejši od 65 let, kronično bolni, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudje z duševnimi motnjami in s čezmerno telesno težo ter osebe, ki delajo na prostem.

Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost ali vročinsko kap. Nastanek vročinskih stanj pospešujejo izguba telesne tekočine zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uživanje zdravil za odvajanje vode iz telesa, zdravil za zdravljenje kroničnih obolenj ali pomirjeval iz skupine barbituratov, akutna obolenja, kot so driska, vročina, infekcije in kožne opekline ter kronična obolenja, kot so duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk in debelost.

Da bi preprečili negativne posledice ob visokih temperaturah, dnevno spijte vsaj dva litra brezalkoholne pijače, najbolje vode, odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je treba zaužiti več tekočine. Če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode, ga vprašajte, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.

Ne uživajte pijač s kofeinom, alkoholom ali veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne pijte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče. Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori in veliko potenja. Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan čim manj. Svetujejo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.

Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, s pokrivalom za glavo in z zaščitno kremo s faktorjem 15 ali več. Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.

Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato je večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte. V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi poiščite zdravniško pomoč, pozivajo na Inštitutu za varovanje zdravja.