Vročina ostaja!

Meteorologi pričakujejo v teh dneh vrhunec novega vročinskega vala tudi v Sloveniji. "Vročinski val se je z zahodne Evrope preselil proti srednji in vhodni Evropi," je za 24ur.com povedal meteorolog Branko Gregorčič z Agencije za okolje.

Število pacientov na urgentnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra se zaradi vročine sicer ni bistveno povečalo. Kot je povedal vodja urgence Hrvoje Reschner, je neposredno z vročino povezanih nekaj vročinskih udarov, predvsem pri ljudeh srednjih let. "Bolj previdni morajo biti starejši in otroci, čeprav pri slednjih doslej ni opaziti porasta obiska na urgenci," je dejal Reschner.

Vremenarji pričakujejo, da bodo jutri najvišje temperature predvsem na Goriškem, kjer naj bi dosegle 36 °C. V Ljubljani naj bi se živo srebro povzpelo na 34 do 35 °C. Čez vikend naj bi bilo nekaj vročinskih neviht na območju Alp, ko bo vročina zaradi nekoliko bolj vlažnega zraka postala bolj neprijetna. "Prihodnji teden pričakujemo temperature med 30 in 33 stopinjami Celzija," je povedal meteorolog Gregorčič.

Preudarnost pri uporabi klimatskih naprav

Reschner priporoča predvsem pitje mineralne tekočine, po možnosti negazirane. Odsvetuje alkohol, saj ta pripomore k izgubi elektrolitov, kar še prej pripelje do dehidracije. V tem času je, kot opozarja, lahko nevarne tudi klimatske naprave. "Če pregreti pridemo v prostor, ki je močno klimatiziran, se lahko razširi respiratorni infekt, ki zmanjša odpornost organizma. Klima naj bi skrbela predvsem za uravnavanje vlage v zraku. Telo vročino veliko lažje prenaša, kadar v zraku ni preveč vlage," je še povedal Reschner.

Ekstremno število dni z najvišjo temperaturo

Povprečna temperatura zraka v obdobju od 1. junija do 20. julija je bila v vzhodni Sloveniji 1 °C, v zahodnem delu Slovenije 2 °C, v osrednji Sloveniji pa kar 4.3 °C nad dolgoletnim povprečjem v letih 1961-2005.

V zadnjih dvajsetih dneh so meteorologi zabeležili tudi ekstremno veliko število dni z maksimalno temperaturo zraka nad 30 °C. V Ljubljani je bilo do 20. julija takih dni kar 18 od običajnega povprečja sedmih dni.

Najbolj kritično na Goriškem

Pomanjkanje vode za kmetijske rastline je z vročino nastopilo že ob koncu junija in v začetku julija v večjem delu Slovenije, še posebno kritično pa je v Primorju, Vipavski dolini in na Goriškem.

Najbolj kritične so vrednosti vodne bilance na Goriškem, kjer je junija padlo le 15 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin. Voda v tleh je na teh območjih prešla točko rastlinam še dostopne vode in brez umetnega dodajanja vode so rastline v vodnem in vročinskem stresu.

Količina padavin je bila pičla tudi tudi v osrednji Sloveniji in v Podravju, kjer so znaki suše že vidni na kmetijskih rastlinah. V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je bilo sicer nekoliko več lokalnih padavin kot v zahodnem delu Slovenije, vendar je bil učinek padavin neznaten.

V naslednjih dneh se bo suša še stopnjevala

V vseh regijah v Sloveniji, z izjemo severovzhodnega dela države, se primanjkljaj vode za kmetijske rastline povečuje.

V osrednji Sloveniji je le slaba tretjina junijskih dolgoletnih padavin, nadpovprečno število vročih dni pa povzroča hud stres za rastline, predvsem za poljščine in travinje. Vrednosti vode v tleh so padle pod mejo rastlinam dostopne vode v tleh.

"Vročina se bo v naslednjih dneh še stopnjevala," je povedala Andreja Sušnik z Agencije za okolje. Od danes do sobote 22. julija bodo najvišje dnevne temperature po Sloveniji okoli 35 °C. Kmetijska suša se bo še stopnjevala v hidrološko sušo s pomanjkanjem vode.