Primere obravnavajo prioritetno

Potem ko so se v javnosti pojavili očitki, da je kar pet let trajalo do izvedbe hišnih preiskav v aferi z žilnimi opornicami, so na policiji,  ljubljanskem okrožnem sodišču in Specializiranem državnem tožilstvu podali nekaj pojasnil. 

Policija o dolgotrajnosti postopka: že po naravi značilno za preiskavo gospodarske kriminalitete

Policija je v sporočilu za javnost zapisala, da je odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja korupcije v zdravstvu prednostna naloga policije. Kot preiskovanje vseh gospodarskih kaznivih dejanj ima tudi ta zaradi zahtevnosti svojo dinamiko, saj delo poteka v sodelovanju z drugimi državnimi organi, pridobiti in preučiti pa je treba obsežno dokumentacijo, so zapisali. Tovrstna kazniva dejanja preiskujejo tako Nacionalni preiskovalni urad (NPU) kot kriminalisti policijskih uprav.

Glede dolgotrajnosti policijskih preiskav so izpostavili, da je to že po naravi značilno za preiskavo gospodarske kriminalitete, pri kateri je treba ugotavljati in zbirati dokaze o številnih ravnanjih osumljeni in drugih vpletenih oseb skozi daljše časovno obdobje, preučevati in ugotavljati pravi namen zapletenih pravnih poslov, ki na prvi pogled dajejo vtis, da so običajni in zakoniti. Za vse to pa je praviloma treba pridobiti in preučiti obsežno listinsko dokumentacijo o številnih poslovnih dogodkih, preiskati podatke elektronskih naprav, pridobiti in analizirati številne finančne transakcije bančnih in drugih računov, vse to v soodvisnosti od drugih državnih organov. Izpostavili so tudi, da je za korupcijska dejanja značilno, da jih je težko odkriti, ker se praviloma izvajajo v zaprtem krogu.

Kot so poudarili, je v povezavi s primerom nabave žilnih opornic NPU decembra 2013 na podlagi anonimne prijave uvedel predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. V okviru predkazenskega postopka je izvedel številne ukrepe, da bi izsledili udeležence kaznivega dejanja, da bi odkrili in zavarovali sledove kaznivega dejanja in predmete, ki bi utegnili biti dokaz, in da bi zbrali vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo morebitnega kazenskega postopka. Preiskovalci so sodelovali in pridobivali podatke tudi od drugih državnih organov.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da obtožnice zaradi postopkov še niso pravnomočne. Kot primer so navedli, da obtožnica zoper 15 oseb, domnevno vpletenih v korupcijsko afero s podkupovanjem zdravnikov, zaradi česar so konec leta 2013 potekale hišne preiskave, in je bila vložena 6. avgusta letos, še ni pravnomočna, saj še vedno potekajo vročanja obdolžencem. Nekateri, ki so obtožnice prevzeli, pa so nanje že vložili pritožbe. Zato je težko napovedati, kdaj bo obravnava lahko razpisana.

Primere obravnavajo prioritetno

Na SDT so sicer po četrtkovih hišnih preiskavah v povezavi s sumi domnevno spornih poslov pri nabavi žilnih opornic poudarili, da primere, povezane z domnevnimi zlorabami in korupcijo v zdravstvu, obravnavajo prioritetno. Tožilci, ki delajo na teh zadevah, pa so v največji možni meri razbremenjeni dela na drugih zadevah.

Kot so še zapisali, so dokaze, na podlagi katerih so lahko pridobili sodne odredbe o hišnih preiskavah v zvezi s spornimi nabavami žilnih opornic, zbirali iz večjega števila virov. Pridobivanje dokazov za izdajo konkretne odredbe je bilo vezano tudi na pridobivanje dokazov iz postopkov drugih organov ter drugih kazenskih postopkov.

Navedli so, da so novembra 2013 prejeli anonimno prijavo glede sporne nabave žilnih opornic in še isti mesec policiji poslali poziv za zbiranje dokazov ter o prijavi obvestili Komisijo za preprečevanje korupcije.

Policija je zbrala in analizirala obsežno gradivo ter SDT tekoče obveščala o stanju zadeve. Hkrati je specializirano tožilstvo v smeri zbiranja potrebnih dokazov sodelovalo tudi z drugimi državnimi organi. Decembra 2015 je policija SDT posredovala poročilo ter jih tako seznanila, da na podlagi zbranih obvestil in pregleda pridobljene dokumentacije ni ugotovila razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, vezanih na očitke iz anonimne prijave.

"V sodelovanju s policijo in drugimi državnimi organi so bili v nadaljevanju na podlagi usmeritev specializiranega tožilstva zbrani potrebni dodatni dokazi, med drugim so se na podlagi odredb sodišča pridobivali tudi potrebni bančni podatki, s katerimi smo utemeljili potrebno stopnjo suma za izvedbo opravljenih hišnih preiskav. Sočasno so se na policiji in tožilstvu preučevali dokazi in dokumentacija, ki so jih zbrali drugi državni organi. Opravljene hišne preiskave predstavljajo del opravljenih aktivnosti v smeri zbiranja potrebnih dokazov, pri čemer predkazenski postopek v zadevi z opravljenimi hišnimi preiskavami še ni zaključen," so zapisali na SDT.

Poudarili so še, da dokazni standardi, potrebni za opravo hišne preiskave, kot so jih vzpostavila slovenska sodišča in ustavno sodišče, zahtevajo visoko mero konkretizacije. To še posebej drži pri kaznivih dejanjih korupcije, posebej na področju zdravstva, kjer je zbiranje veljavnih dokazov za kazenski pregon še posebej zahtevno. Ob tem so na specializiranem tožilstvu opozorili na nepripravljenost prič za pričanje in prikrit način delovanja, kar terja več časa za preiskovanje in trdno dokazno podlago.