Vroča vprašanja o BS

Epilog v državnem zboru bo ta teden dobila vroča polemika o novem guvernerju Banke Slovenije. Državni zbor bo namreč predvidoma v petek odločal o imenovanju Andreja Ranta, ki ne uživa podpore v vladni koaliciji, za guvernerja Banke. Zato je bilo med poslanskimi vprašanji zanimivo vprašanje koalicijskega poslanca Jožeta Tanka, ki je povezano z oceno Banke Slovenije pri zagotavljanju zakonitega delovanja bančnega sistema oziroma nadzora nad delovanjem bank. V javnosti so se namreč pojavili novi dokumenti o spornem delovanju podružnice Ljubljanske banke v Frankfurtu in njenega hčerinskega podjetja v Ljubljani.

Vodjo poslanske skupine vladajoče demokratske stranke je v zvezi s tem zanimala predvsem nepojasnjena afera, povezana z nezakonitim delovanjem podružnic ljubljanske banke LHB v Frankfurtu in njene podružnice v Ljubljani LHB Finance d.o.o. na Šubičevi 2.

"Gre za vprašanje zakonitosti delovanja podružnic nekaterih slovenskih bank v tujini, ki se pojavljajo predvsem v zadnjem času, sporadično so se tudi že prej. Vendar, kot vse kaže, nad poslovanjem teh podružnic kljub zelo jasnim zakonskim obvezam ni bilo ustreznega nadzora te institucije," je pred poslanci in poslankami dejal predsednik vlade.

Premier je sicer kot dobro ocenil sodelovanje z Banko Slovenije pri prevzemu evra. Čeprav v BS morda niso bili izkoriščeni vsi potenciali, je končni izid dober, je ocenil. Janša je sicer opozoril na nepopolna poročila, ki jih je banka v preteklosti posredovala državnemu zboru. Nepojasnjene stvari pa so ostale tudi v tem mandatu, je ocenil Janša in spomnil na banko SIB in vrsto propadlih hranilno-kreditnih služb, kjer BS ni opravila naloge zaščite varčevalcev. Sporna se mu zdi tudi zakonitost delovanja podružnic nekaterih bank v tujini, nad katerimi ni bilo ustreznega nadzora.

Pokrajinska zakonodaja se bo zavlekla

Glede pokrajinske zakonodaje, je predsednik vlade pojasnil, da se bo zavlekla zaradi širokega usklajevanja ter da bo vlada zakon, ki bo določil število pokrajin in njihova območja, pripravila hkrati s štirimi vsebinskimi zakoni. "Če bi bilo odvisno od vlade, bi te roke lahko tudi presegli," je dejal in dodal, da se je priprava zakonskega paketa zavlekla zaradi usklajevanja. Ker je opozicija zahtevala, da se zakon, ki bo določil število pokrajin ter njihove sedeže in območja, obravnava skupaj s štirimi vsebinskimi zakoni, trenutno potekajo še aktivnosti glede tega zakona, ki je v delovni verziji že pripravljen.

Načrtovana časovnica je sicer po Janševih besedah še vedno aktualna, saj bi bilo smiselno, da bi volitve v pokrajinske organe potekale hkrati z državnozborskimi leta 2008.

Govor Napolitana zadeva predsednika

V zvezi z vsebino govora italijanskega predsednika Napolitana ob nedavnem praznovanju spomina na fojbe, ki je bila po mnenju Beblerjeve "naravnost šokantna", je Janša poudaril, da ni šlo za stališča, sklepe ali ukrepe, ki bi jih sprejela italijanska vlada. "Gre za stališča, ki so bila izražena v govoru predsednika sosednje države in jaz mislim, da je prav, da je na stališča neposredno odgovoril predsednik Slovenije," je pojasnil premier. To je po njegovem tista raven dialoga, ki mora v takšnih primerih potekati.

Ob tem je ocenil, da odkar Italija praznuje ta praznik, "je praktično vsako leto februarja to aktualna tema". Vlada se je sicer prvič, ko je to vprašanje postalo aktualno in medijsko zelo odmevno, odzvala že februarja leta 2005, je povedal Janša. "Predsednik Italije je te dogodke dokazljivo interpretiral enostransko," je še dejal Janša.

Še o tretji razvojni osi

V odgovoru na poslansko vprašanje o tretji razvojni osi je predsednik vlade zavrnil navedbo opozicijskega poslanca, da tretja razvojna os ni zapisana v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih. Za celoten projekt je po njegovih besedah namenjenih skoraj 1,5 milijarde evrov, od tega "največji posamični del" prav za tretjo razvojno os.

Ob tem je premier poudaril, da trenutno še ni bila izbrana nobena varianta poteka tretje razvojne osi, jasno je le, da gre za povezavo od avstrijske do hrvaške meje.

Tako Barovič kot Darja Lavtižar Bebler nista bila zadovoljna s pojasnili predsednika vlade, zato sta predlagala, da državni zbor na naslednji seji o obeh odgovorih opravi razpravo.

Kdo bo nasledil Kanglerja?

Poslanci in poslanke so se sicer ob začetku rednega februarskega zasedanja seznanil z odstopom poslanca SLS Franca Kanglerja. Zdaj že nekdanji poslanec se je za odstop odločil, ker je bil na jesenskih lokalnih volitvah izvoljen za mariborskega župana. S tem, ko so se poslanci in poslanke seznanili s Kanglerjevim odstopom, lahko steče tudi postopek za imenovanje njegovega naslednika.

Prvi na listi za njim je sedanji minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, ki se ministrski funkciji ne namerava odpovedati. Za njim se je na volitvah uvrstil nekdanji prometni minister Anton Bergauer. Če funkcije ne bo sprejel, bi lahko mariborskega župana v državnem zboru zamenjal nekdanji župan Podčetrtka Marjan Drofenik.

Kangler je sicer v DZ opravljal funkcijo predsednika odbora za promet ter bil član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter delegacije državnega zbora v parlamentarni skupščini zveze NATO.