Vroča razprava o skladu

Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ je začela z obravnavo revizijskega poročila o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v letih 2003 in 2004. Ker se seje komisije niso udeležili predstavniki ministrstev za kmetijstvo in za finance, je predsedujoči Milan M. Cvikl (LDS) po treh urah vroče razprave obravnavo revizijskega poročila prekinil. Nadaljeval jo bo, ko bo predsednik vlade zagotovil navzočnost predstavnikov obeh ministrstev.

Nekateri člani komisije iz vrst koalicijskih strank so opozorili, da je obravnavo revizijskega poročila nemogoče opraviti brez odzivnega poročila, ki pa ga sklad še ni pripravil. Franc Sušnik (SDS) je zato predlagal, da komisija ugotovi objektivno odgovornost predsednika vlade in drugih funkcionarjev, ki so bili po njegovi oceni v letih 2003 in 2004 odgovorni za vse, kar se je dogajalo na skladu. Cvikl je njegov predlog zavrnil, saj bi za ugotavljanje odgovornosti po njegovih besedah potrebovali instrument preiskovalne komisije.

Sicer pa je Mira Bitenc z računskega sodišča v nadaljevanju seje poudarila, da je sodišče pri poslovanju sklada kmetijskih zemljišč za leti 2003 in 2004 ugotovilo kar nekaj nepravilnosti, ki se nanašajo na več vsebinskih sklepov. Kot je dejala, je sklad veliko nepravilnosti že odpravil, računsko sodišče pa se je v popravljalnih ukrepih osredotočilo predvsem na tiste, ki jih je mogoče izvesti v najkrajšem možnem času, to je v 90 dneh, in ki lahko prispevajo k izboljšanju poslovanja sklada.

V.d. direktorja sklada Sergij Daolio je zatrdil, da so trenutno aktivnosti sklada usmerjene v predložitev odzivnega poročila. To bo, kot je zatrdil, pripravljeno v predvidenem času. V tem času pa bo sklad po pojasnilih namestnika direktorja Alojza Miklavčiča izvedel tudi popravljalne ukrepe. Miklavčič je ob tem dodal, da so najbolj kritični neizvedeni prenosi zemljišč in pravila pri prometu z zemljišči.

Predsednica nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč Marija Osvald je poudarila, da nadzorni odbor nima tiste funkcije, ki bi jo moral imeti, in izpostavila nujnost zakonodajnih sprememb. "Nadzorni odbor pri delu sklada nima veliko pristojnosti. Svetuje in priporoča vodstvu ter opozarja na nepravilnosti," je pojasnila.

Da so potrebne spremembe zakona o javnih skladih, je menil tudi Janko Veber (SD), ki je prepričan, da sklad takšen, kot je bil domišljen, ne more delovati brez težav. Veber predlaga spremembo zakona o javnih skladih predvsem v delu, ki govori o stroških parceliranja zemljišča. Po njegovem mnenju bi moral te stroške nositi sklad, saj bi se tako pospešile evidence zemljišč.

Glede kritik računskega sodišča na delo nadzornega odbora v obravnavanem obdobju je Osvaldova dejala, da je nadzorni odbor zdaj spremenjen in že dlje časa opozarja na nujnost notranjega revizorja sklada. Maja Kotar s sklada je povedala, da so na skladu, ki zaposluje 89 ljudi in ima približno dve milijardi letnega prometa, letos odprli delovno mesto notranjega revizorja, ki je že zasedeno. Cvikl pa je predstavnikom sklada svetoval, da notranjo revizijo še okrepi.

Sklad kmetijskih zemljišč je sicer konec lanskega leta po pojasnilih Kotarjeve podpisal pogodbo za izvedbo notranje revizije za leto 2006 z zunanjim revizorjem. "Ob koncu leta pričakujemo revizijsko poročilo revizijske hiše, ki je bila izbrana na javnem razpisu," je dejala.

Bitenčeva je sicer na seji še pojasnila, da računsko sodišče za zdaj ni podalo kazenskih ovadb zaradi nepravilnosti poslovanja sklada v letih 2003 in 2004. Kot je dodala, se gradivo sicer pripravlja, a je treba najprej počakati na odzivno poročilo.