Vrnitev v vsakdanje življenje je lažja s pravo pomočjo

Predsednik in ustanovitelj zavoda Varna pot, ki projekt Skupaj iz stiske izvaja od leta 2008, Robert Štaba je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da "ni treba pasti na dno" ter da lahko s strokovnjaki pomagajo najti nov smisel življenja in poslanstvo.

Posledice prometnih nesreč čutimo na vsakem koraku, družba izgublja, saj gre za ljudi z vseh področij, pravi klinična psihologinja in vodja projekta Skupaj iz stiske Vesna Radonjič Miholič. Poškodovani v prometnih nesrečah se srečujejo s težavami na področjih, ki so za druge vsakodnevna opravila, svojci pogosto pod bremenom ne gledajo nase in ne iščejo pomoči, pravi.

"Psihosocialna pomoč je potrebna. Z njo na neki način preizkušamo humanost neke skupnosti – koliko ta skupnost spoštuje človeka, koliko je pripravljena slišati človeka in mu omogočiti polno sodelovanje v družbi," poudarja Radonjič Miholičeva.

Breda Marija Kovše, sama poškodovana v prometni nesreči in zdaj ambasadorska zavoda Varna pot, poudarja težavnost vrnitve. "Ko te v enem trenutku nekaj iz urejenega življenja potisne v temo in prepad, je vrnitev polna bolečine, trpljenja, negotovosti," je dejala.

Kot pravi, je svoje izkušnje predstavila v pesniški zbirki, s katero želi poškodovanim dati upanje in spodbudo, ostale pa spomniti, naj spoštujejo sebe in življenje. Izkupiček od prodaje bo namenila ohranitvi delavnic za osnovnošolce o varnosti v cestnem prometu, ki jih izvaja zavod.

Vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Marijan Ivanuša je navedel podatke, da po svetu v prometnih nesrečah na leto umre okoli 1,3 milijona oseb. Stanje po evropskih državah je različno, v nekaterih je število žrtev 30 na milijon prebivalcev, v drugih 310 na milijon prebivalcev.

Slovenija je sicer v spodnji tretjini držav, a je prometna varnost razmeroma slaba in bi lahko bila neprimerno boljša, meni Ivanuša. V Sloveniji je od leta 1991 v prometnih nesrečah umrlo 6675 ljudi, več kot 300.000 pa je bilo poškodovanih.