Forum romskih svetnikov je na svoji seji v Novem mestu po ogledu romskega naselja v Ambrusu in pogovoru s predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti sprejel osrednji sklep, s katerim zahteva, da se romska družina Strojanovih vrne nazaj na svoj dom v Ambrusu.
Kot je dejal predsednik foruma Darko Rudaš, naj bi tam tudi počakali, da jim država najde primernejšo lokacijo v občini Ivančna Gorica. "S tem sklepom želimo oblikovati posebno varovalo, da se tovrsten vzorec preseljevanja ne bi ponovil še kje drugje v državi. Če država do 19. novembra ne bo našla primerne lokacije za Rome iz Ambrusa, bomo na pobudo novomeških Romov ter s podporo Romov iz Prekmurja protestirali pred parlamentom," je napovedal Rudaš.
Kot je še pojasnil, bodo z morebitnim protestom opozorili na krivico, ki se je zgodila Romom iz Ambrusa. V omenjenem forumu se sicer strinjajo, da je sedanja lokacija v Ambrusu zaradi vodovarstvenega območja sporna, vendar bi po mnenju Rudaša z ustreznim finančnim vložkom lahko postala primerna za bivanje.
Krajani spomnili na 15 let trpljenja
Člani foruma romskih svetnikov so pred tem obiskali krajevno skupnost Ambrus in si z njenimi predstavniki ogledali domovanje družine Strojan.
Predstavniki Romov in Ambrušanov niso uspeli najti skupnega jezika glede družine. Predstavnik Ambrušanov Milan Muhič je poudaril, da so si Strojanovi v krajevni skupnosti zapravili ugled, zato se v občino Ivančna Gorica ne morejo vrniti. Na vprašanje predsednika romskega foruma Rudaša, kaj bodo storili v primeru, da bo nova lokacija Strojanovih vseeno v občini Ivančna Gorica, pa je dejal, da bodo krajani v tem primeru protestirali.
Muhič je izrazil prepričanje, da bo država Strojanovim zagotovo ponudila veliko boljšo lokacijo, kot pa bi bila vrnitev v občino Ivančna Gorica - tako lokacijo, ki bi otrokom nudila šolanje. Predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec pa je k temu dodal, da so prebivalci Ambrusa "izgubili zaupanje v to družino" in ljudi bi bilo po njegovih besedah "škoda dražiti" s tem, da bi se Strojanove vračalo.
"Tako kot si sejal, tako žanješ," je pozive k dogovoru za vrnitev Strojanovih v Ambrus zavrnil Muhič. Po njegovih besedah ni mogoče izbrisati 15 let trpljenja lokalnega prebivalstva in ocenil, da ne more biti od zdaj naprej drugače. Muhič in Šinkovec sta spomnila na številna kazniva dejanja, ki da so jih v minulih letih po njunih besedah storili Romi na njihovem območju. Poleg tega je Šinkovec še izpostavil, da je naselje Strojanovih na vodovarstvenem območju, zato tu ni dovoljena gradnja. Torej naselja ni mogoče legalizirati, tudi ni mogoče napeljati elektrike ali vode, kar pa bi bila osnova za bolj kvalitetno življenje Strojanovih.
AI je zaradi nedavnih incidentov v Sloveniji, ko so morali romsko družino zaradi rasističnih groženj in napadov množice premestiti v začasno prebivališče, zaskrbljena za varnost romske manjšine v državi. Nevladna organizacija tudi poudarja, da Slovenija še vedno ni vrnila pravic in izplačala odškodnin vsem, ki so bili ob osamosvajanju države izbrisani iz javnega registra.
Muhič je prepričan, da se Strojanovi nazaj ne bodo vrnili, saj so zapravili ves ugled, ki so ga imeli, in to ne samo zaradi ekologije, ampak tudi zaradi kriminalnih dejanj. Na to so krajani opozarjali pristojne inštitucije, je dejal Muhič, a po njegovih besedah so se te "dobesedno sprenevedale in norčevale ter odgovornost valile druga na drugo". Na območju Ambrusa pa je po mnenju Muhiča Romom "ugodno, saj so imeli idealno izhodišče za kriminal, saj so pokrivali vse mogoče tja do Kočevja".
Država bo po prepričanju Muhiča zagotovo naredila tako, da "se bodo ti Romi čez nekaj generacij civilizirali in bodo res koristen element družbe". Dodal je še, da je bil pred preselitvijo Strojanovih dosežen tristranski dogovor, "da se Romov ne bo vračalo več na območje občine Ivančna Gorica".
Mate: Vlada ni prisilno preselila romske družine
O ravnanju pristojnih organov v primeru preselitve Romov iz Ambrusa v Postojno je na zahtevo poslanske skupine LDS razpravljala tudi parlamentarna komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Notranji minister Dragutin Mate je zatrdil, da vlada ni preselila romske družine, ampak se je to odločila sama. Komisija je med drugim ugotovila, da je vlada opravila znatne napore za ustrezno rešitev problema, hkrati pa to ne more biti vzorec za reševanje problemov Romov v Sloveniji.
Poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler je v imenu predlagateljev pojasnila, da je s preselitvijo Romov po mnenju LDS prišlo do resnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi do kršitev številnih členov slovenske ustave. Pavel Gantar (LDS) je poudaril, da "ne moremo dopustiti, da nekdo vzame pravico v svoje roke in mu država pri tem asistira".
V tem primeru je nesporno, da mora pravna država zagotavljati enake pravice vsem, je pojasnil direktor urada za narodnosti Stane Baluh. V primeru, ko pride do konflikta med različnimi pravicami oziroma pravnimi vrednotami, je pravna država dolžna zavarovati te pravice. V kolikor v konkretnem primeru ni mogoča intervencija pravne države za zaščito vseh pravic, če bi lahko nosilcem teh pravic nastala nepopravljiva in huda škoda, so pristojni organi dolžni ukrepati tako, da zagotovijo uresničevanje pravic v skladu z njihovo hierarhijo, je dejal Baluh.
Lavtižar Beblerjeva je ocenila, da je bilo ravnanje notranjega ministra ob preselitvi družine Strojan sporno in je kot enega od možnih sklepov komisije omenila predlog ministru, da razmisli o odstopu. Poslance LDS je zanimalo, na kateri zakonski osnovi se je Mate pojavil v Ambrusu kot koordinator pri reševanju situacije.
Ministru so se v bran postavili člani komisije iz vrst SDS in NSi, pa tudi šolski minister in predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milan Zver, ki je kot dobro ocenil odločitev Mateja, da bo osebno posredoval v Ambrusu. Ukrepi so bili smiselni in korektni, je dejal Zver. Da je vlada ravnala pravilno in najbolje v dani situaciji, so se strinjali poslanci SDS in NSi.
Mate pa je dejal, da je policija s posredovanjem ob protestu v Ambrusu le zagotavljala javni red in mir ter da je ravnala v skladu s pooblastili. "Ko sem bil na tem prostoru, so bile stvari že umirjene. Policija je obvladovala položaj in se v njene postopke nisem mešal," je pojasnil notranji minister. Dodal je, da je z mediacijo poskušal rešiti položaj.
Notranji minister je zatrdil, da vlada ni izvedla prisilne preselitve Romov iz Ambrusa v Postojno, ter da ni šlo za odstranjevanje, ampak za svobodno odločitev romske družine. Kot je zatrdil, so Romi sami prosili za zaščito in preselitev. Če se ne bi odločili za začasno preselitev, bi bila po Matejevih besedah policija še vedno v Ambrusu in bi skrbela za varnost vseh.
Romi so želeli trajno rešitev in legalizacijo objekta, kjer živijo. Ker legalizacija na tem območju ni mogoča, iščejo drugo možnost, je pojasnil minister Mate in dodal, da se bo družina Strojan svobodno odločila, kam se bodo preselili, lahko se bo odločila tudi za vrnitev v Ambrus. Zatrdil je še, da družini Strojan ne omejujejo pravice svobode gibanja.
"Več kot enkrat smo slišali izjave Strojanovih, da so šli sporazumno, vendar tudi pod pritiskom in v strahu," je dejala Lavtižar Beblerjeva in dodala, da je to v civiliziranem svetu nično. S tem se je strinjal tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in se vprašal, ali bodo državni organi v vsaki podobni situaciji preselili eno od vpletenih strani.
