Bo Slovenija Hrvaški v petek zares prižgala rdečo luč na njeni poti v Evropsko unijo? "Mi natančno vemo, kaj želimo. Natančno vemo, kaj je pogoj za to, da slovenska stran da zeleno luč za nadaljevanje pogajanj. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, ima slovenska diplomacija jasno navodilo, da v drugi polovici tega meseca prižge rdečo luč," je pretekli teden dejal premier Borut Pahor. Slovenska zahteva, naj Hrvaška iz pristopne dokumentacije umakne vse zemljevide in druge akte, ki prejudicirajo mejo, še ni izpolnjena, Pahor pa svojih stališč ni omilil. Slovenija mora zaščititi svoje nacionalne interese, je opozoril danes.
Po naših podatkih je Hrvaška v Bruselj v vsaj dveh primerih poslala dokumente, po katerih je v Piranskem zalivu mejna črta na sredini. Pa še: ko je šlo je za kmetijska zemljišča, je Hrvaška zemljišča na levem bregu Dragonje pripisala kar sebi, pa čeprav je to območje vsaj sporno, če že ne slovensko. In ker Hrvaška ne pristaja na slovenski ultimat, da mora pozabiti na te dokumente tudi, ko se bo pogajala o meji, se ji v petek v Bruslju morda obeta slovenska blokada. Odločitev o tem, ali bo Zagreb iz Ljubljane dobil rdečo ali zeleno luč, bo padla do petka. Jutri se bodo na sestanku o tem izjasnili predstavniki vseh parlamentarnih strank, morebitni dogovor pa morata nato potrditi še vlada in parlament.
Janez Janša (SDS) je že napovedal, da bo v sredo vladni predlog podprl. Sam je imel kot premier Pahorjevo podporo, zdaj se zgodba nadaljuje v obratni smeri. Čeprav dvomi, da bo Unija s tem zadovoljna, poudarja, da je Hrvaška že imela možnost umakniti sporne dokumente.
V LDS imajo podobno stališče. Naša soseda naj pride v EU, a ne na račun slovenskih interesov. Opozoriti je treba, "da ni Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja pripeljala vprašanje meje s Hrvaško", temveč Hrvaška, ki je v tem postopku predložila dokumentacijo, "ki posredno določa mejo tudi tam, kjer še ni določena", je poudarila predsednica stranke Katarina Kresal.
Dosedanja Pahorjeva prizadevanja, da kot pogoj za
nadaljevanje pristopnih pogajanj z EU Hrvaška iz pristopne
dokumentacije pri pogajanjih umakne dokumente,
ki pomenijo prejudiciranje meje, podpirajo tudi v SLS. Sicer pa so
njihovi poslanci danes vložili zahtevo za obravnavo predloga resolucije
o meji med Slovenijo in Hrvaško na prvi prihodnji redni (januarski)
seji državnega zbora. Za sprejetje takšnega dokumenta, ki bo zavezujoč
za vso slovensko politiko, se v Ljudski stranki zavzemajo že skoraj
desetletje. Tokrat pričakujejo podporo vseh političnih strank, vključno
z vlado, "ki javno govorijo, da se zavzemajo za zaščito slovenskega ozemlja in njenega morja", so sporočili v izjavi za javnost.
Jandroković: Pogajanja potekajo
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je izjavil, da je na pogajalski mizi zadnji francoski predlog za rešitev slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU. Ocenil je, da sta obe strani blizu sprejetja besedila, a da ni skrivnost, da obstajajo formulacije, za katere ni soglasja. "Če si Slovenija želi jamstva, da hrvaška pogajalska stališča ne prejudicirajo meje, to lahko zagotovimo. Če pa ima slovenska stran druge cilje in načrte, ki to presegajo, je za hrvaško stran to nesprejemljivo. V tem primeru bo Slovenija svoje zahteve morala razložiti francoskemu predsedstvu in članicam EU," je še dejal Jandroković.
Vrnite nam Rupla ...
… je naslov komentarja hrvaškega časnika Vijestnik. Kot piše njihov komentator, je slovenski premier Pahor prelomil predvolilno obljubo, da Slovenija ne bo pogojevala hrvaškega vstopa v EU z dvostranskimi vprašanji, pri ''rožljanju z nevarnimi ultimati'' pa naj bi šel še dlje od svojih predhodnikov. ''Grdo so se zmotili vsi, ki so mislili, da bo z novo vlado iz sosednje dežele zapihal nov dobrososedski veter,'' piše in se sprašuje, ''kakšen rok trajanja lahko ima takšno politično nasilje sosednje države."
Časnik Nacional pa pod naslovom Novi udar iz Ljubljane špekulira, da bi lahko uradna Ljubljana začela pogojevati tudi vstop Hrvaške v zvezo Nato. "To bo prestavilo že načrtovani vstop Hrvaške v članstvo aprila 2009 na srečanju na vrhu zveze Nato. Sodeč po razpoloženju najmočnejših slovenskih političnih strank v parlamentu, ni nobenega jamstva, konsenza ali volje, da bodo slovenski poslanci s potrebno dvotretjinsko večino ratificirali omenjeni sporazum," piše.
Slovenske zahteve po reševanju vprašanja meje v okviru predpristopnih pogajanj med Hrvaško in EU Nacional označuje kot stališče, nasprotno vsem drugim članicam EU. Po poročanju Večernjega lista pa bo Hrvaški pri približevanju EU pomagala Češka, ki bo z novim letom prevzela predsedovanje EU. Hrvaška naj bi namreč bo besedah češke diplomatke Milene Vicenove v prihodnje pol leta naredila ključne korake proti članstvu v EU.
Žbogar je poskrbel za vročo kri na Hrvaškem, ko je dejal, da ima sosednja država manj kot do petka časa, da sporoči svojo odločitev glede slovenskega predloga, torej do pristopne konference. Hrvaški mediji praktično v en glas poročajo, da gre za slovensko blokado vstopa Hrvaške v EU.
Odmeva tudi včerajšnji telefonski pogovor med Pahorjem in hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, v katerem pa ni prišlo do napredka. Sanader je po pogovoru izrazil pričakovanje, da bo prišlo do rešitve situacije, saj bi lahko Slovenija drugače v petek vztrajala pri blokadi, kar pa ''ne bi bilo dobro'', piše spletni portal Dnevnik.hr.
Prav Sanaderja pa si je privoščil spletni portal Index.hr, ki hrvaškega premierja sprašuje, kje so zdaj vsi njegovi veliki evropski prijatelji, s katerimi se je tolikokrat bahal. ''Kaj je ostalo od velikega diplomata Sanaderja? Kaj je zdaj z njegovimi obljubami, da bo s prijateljskimi povezavami rešil vse probleme pri pridruževanju Hrvaške EU, in še pomembneje, kaj je z njegovimi izjavami, da Slovenija ne bo nikoli blokirala hrvaških pristopnih pogajanj?" se sprašujejo. Po pisanju Index.hr so sicer slovenske zahteve nerealne, uradna Ljubljana pa izsiljuje na najhujše možne načine. In prav zato nihče ne bi mogel verjeti, da bi se to vprašanje lahko rešilo s prijateljskimi vezmi in lepimi besedami. ''To je mislil samo Sanader.''
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.