'Vrnite nam pravice'

Predstavniki društva izbrisanih so danes pred vhodom v vilo Podrožnik, kjer je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik priredila sprejem ob dnevu človekovih pravic, pripravili mirovni shod, med katerim so udeležencem prireditve delili posebno izjavo. V njej so med drugim poudarili, da je tretjina nezakonito izbrisanih še vedno izbrisana, odškodnine za nastalo škodo pa ne morejo več uveljavljati.

Predstavnik izbrisanih Niko Jurkas je povedal, da želijo z današnjim nastopom pred sprejemom opozoriti slovensko in tujo javnost, da jim po 16 letih niso odpravili krivic, ki so jim bile storjene v času, ko so bili izbrisani. Kot je povedal, nimajo namena protestirati, saj gre le za mirovni shod.

Podpredsednik društva izbrisanih Anton Debevec pa je povedal, da pri reševanju vprašanja izbrisanih od varuhinje človekovih pravic ne pričakujejo veliko, le da se jim vrnejo pravice, ki so jim bile odvzete, ko so bili protipravno izbrisani.

Tradicionalni sprejem pri varuhinji

V Sloveniji sta na svetovni dan človekovih pravic potekali dve prireditvi. Že tradicionalno je bil med 18. in 20. uro v Vili Podrožnik sprejem Urada varuha človekovih pravic RS. Zdenka Čebašek Travnik je ob današnjemu dnevu spomnila državljane, da "si moramo prizadevati, da kršitve pravic prepoznamo in naredimo vse, da bi jih zmanjšali".

Ob 20. uri pa se je v Cankarjevem domu začela prva državna slovesnost ob tem dnevu z naslovom Izginuli spomin, katerega glavna tema so politični zaporniki po letu 1945. Slavnostni govornik na slednji je premier Janez Janša.

Stroški slovesnosti, katero na predlog Ministrstva za pravosodje organizira Vlada republike Slovenije, naj bi znašali okoli 55.000 evrov, plačani pa bodo iz postavke MInistrstva za pravosodje.

Svetovni dan človekovih pravic

Po svetu danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. V Parizu je bila namreč 10. decembra 1948 sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, ki naj bi predstavljala skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin.

Nevladne organizacije so v Cankarjevem domu pripravile konferenco za predstavitev projekta Raznolikost je bogastvo družbe, ki bo po Sloveniji potekal celo leto kot podaljšek letošnjega leta enakih možnosti za vse, sofinancira pa ga EU. Udeležence je uvodoma nagovoril novoizvoljeni predsednik Danilo Türk. Poudaril je, da je treba poleg formalne v vsaki družbi zagotavljati dejansko enakopravnost. "Enakopravnost je v Sloveniji ustavno in pravno zagotovljena, ampak zagotavljanje dejanske enakopravnosti in spoštovanje raznolikosti je večna naloga in bolj kot se družba razvija, bolj subtilna so ta vprašanja," je dejal.

Kot predsednik bo Türk deloval v skladu z zagotavljanjem enakopravnosti v družbi. "Ne smemo imeti iluzije, še tako dobra demokracija ne more enkrat za vselej odpraviti tega problema. Potrebno je trajno angažiranje in moja prisotnost je izraz razumevanja, da gre za trajni angažma in da je civilna družba zelo pomemben vidik tega angažmaja. Demokracija je podlaga za ustvarjanje enakopravne družbe, ampak dela je še veliko."

Rupel: V Sloveniji razvili visoko raven človekovih pravic

Ob dnevu človekovih pravic je pismo za javnost napisal zunanji minister Dimitrij Rupel, v njem pa ugotavljal, da je Slovenija od osamosvojitve razvila visoko raven človekovih pravic in svoboščin, kar ji v Evropi in v svetu vsi priznavajo.

Skrbi pa ga predvsem za pravico svobode izražanja zaradi koncentracije medijev v rokah kapitala. Gre za pojav, ki ga opazujemo tudi v nekaterih drugih državah, kjer si poskuša kapital s prisvojitvijo nadzora nad mediji zagotoviti tudi politično prevlado v državi: tisti, ki bi se morali v Sloveniji s tem aktivno ukvarjati, pa preusmerjajo pozornost javnosti na državo oziroma na vlado ter tako omogočajo kapitalu nemoten prevzem nadzora nad mediji, je v sporočilu za javnost zapisal Rupel.

Okrogla miza na FDV

Študenti 2. letnika Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede so pripravili razpravo, s katero so želeli opozoriti na kršenje človekovih pravic v naši državi. Okrogle mize so se udeležili gostje Miro Cerar, profesor na pravni fakulteti, Vlasta Nüssdorfer, pisateljica in višja državna tožilka ter Majda Širca, poslanka stranke Zares v državnem zboru.

Nüssdorferjeva se je ozrla v zgodovino in ugotovila, da se, kot primer je navedla spolno zlorabo, število le teh drastično dviga. Miro Cerar se je ustavil pri vprašanju varnosti za državljane in pri problemu svobode mišljenja, ki se zavira zaradi vsakodnevnih pritiskov na posameznika.

Majda Širca pa je izpostavila predvsem vprašanje Romov, vprašanje izbrisanih in vprašanje nasilja, hkrati pa je veliko pozornosti namenila otrokom in njihovim pravicam.