Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije želi, da se afere, ki v zadnjem času pretresajo kmetijstvo, čimprej razrešijo po pravni poti. "Pri tako pomembnih zadevah je prav, da država prek uradnih poti čimprej razišče z organi pregona in vsemi tistimi institucijami, ki jih v državi za to imamo, kaj je res in kaj ni," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik zbornice Peter Vrisk, ki je sicer spregovoril tudi o predlogu zakona o gospodarskih zbornicah.
"To, da se zdaj kar naenkrat pojavlja večje število afer skupaj, pomeni za slovensko kmetijstvo in podeželje izredno slabo popotnico za naprej. Javno mnenje se namreč odzove na takšno mnenje, od tega pa so odvisni tudi kmetje," meni Vrisk.
Po njegovih besedah je potrebno na koncu jasno povedati kdo in kje ter v kolikšni meri je bil za kakšno nepravilnost odgovoren, če se je nepravilnost dejansko dokazala. Dodal je tudi, da kmetijsko gozdarska zbornica doslej "na žalost nikoli" ni imela nobenega predstavnika v organih sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Tatjana Čop iz kmetijske zbornice pa je dejala, da se zbornica na te afere ni sama odzvala tudi zato, ker niti ni imela kaj novega za dodati niti ni bila vključena ali omenjena kot akter v kakšni izmed zadev.
Vrisk je spregovoril tudi o nedavno predstavljenem predlogu zakona o gospodarskih zbornicah. "Naše mnenje je takšno, da se nam zdaj, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ko se soočamo z izredno grobo in trdo evropsko konkurenco, zdi škoda, da se rušijo institucije, ki povezujejo neke gospodarske strukture," je povedal Vrisk. Ob tem upa, da posledice ne bodo negativne. Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice je sicer mnenja, da se samo organizacija, ki povezuje na ravni celotne države, lahko spopade s sodobnimi problemi.
