Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek novinarke, ki jo je razžalil Janez Janša

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti Janezu Janši zaradi žaljivega tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne. Novinarka je napovedala pritožbo na ustavno sodišče.

Janez Janša je zahtevo za revizijo vložil, potem ko je Višje sodišče v Celju decembra 2018 potrdilo odločitev Okrajnega sodišča v Velenju, da mora novinarki in urednici Radiotelevizije Slovenija Mojci Šetinc Pašek plačati 6000 evrov odškodnine zaradi domnevno žaljivega tvita.

Odškodninsko tožbo je Šetinc Paškova vložila 1. julija 2016, z njo pa zahtevala plačilo odškodnine, ker ji je po njenem Janša povzročil duševne bolečine z zapisom na Twitterju 21. marca 2016, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil za odsluženi prostitutki in med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š."

Po oceni vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.

Vrhovno sodišče v 17 strani dolgi sodbi med drugim tudi navaja, da je Šetinc Paškova kot urednica dnevno-informativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter zato javni kritiki izpostavljeno delo. To po navedbah sodišča pomeni, da je bila tako kot Janša tudi ona javna oseba, "pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih".

Kot še izhaja iz sodbe, se je večina članov senata vrhovnega sodišča odločila, da "v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici". "Tako je prevladalo stališče, da je treba dati prednost svobodi političnega izražanja. Vrhovno sodišče se zato ni opredeljevalo do nepravnih razsežnosti toženčeve izjave," je zapisano v sodbi.

Sodbo je senat vrhovnega sodišča sprejel na seji 6. februarja letos. Po odločitvi vrhovnega sodišča mora Šetinc Paškova v 15 dneh od vročitve sodbe Janši povrniti tudi njegove stroške postopka.

Šetinc Paškova: To je črn dan za slovensko novinarstvo

Sodba vrhovnega sodišča je po oceni Šetinc Paškove "naravnost škandalozna" in pomeni, da lahko Janša, ki je predsednik največje parlamentarne stranke, najmočnejši politik v državi ter bivši in sedanji premier, nebrzdano in žaljivo obračunava z vsakim novinarjem in urednikom, ki objavlja vsebine, ki mu niso pogodu. "Ker je Twitter po mnenju večine v senatu tak medij, za katere so pač značilne pikre, robate, tudi žaljive vsebine. Kot da kdo Janšo sili, da objavlja na Twitterju," se je odzvala.

To je črn dan za slovensko novinarstvo in slovensko javnost, je prepričana novinarka, ki je v zvezi s sodbo vrhovnega sodišča napovedala ustavno pritožbo.

Janšo je odškodninsko tožila tudi Carlova, obe novinarki pa sta ga zaradi tvita tožili tudi kazensko. V kazenskem postopku je celjsko okrožno sodišče Janšo novembra 2018 nepravnomočno obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, sodbo pa je celjsko višje sodišče lani razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje.