
Senat Vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali Branko Masleša kot predsednik ter Primož Gorkič, Barbara Zobec, Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok, je zavrnil argumente iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta obsojenec Andrej Šiško in njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj izpodbijala pravnomočno sodbo v tej zadevi.
V jedru obeh zahtev je bil očitek, da Šiškovo ravnanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. "Po drugi strani pa je senat vrhovnih sodnikov poudaril, da obsojenec ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve," na Vrhovnem sodišču pojasnjujejo svojo odločitev.
Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi med drugim oprlo na izhodišče, da je obravnavano kaznivo dejanje t. i. čisto politično kaznivo dejanje, katerega namen je ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Republike Slovenije. Po navedbah sodišča gola kritika oziroma odklanjanje ustavne ureditve ne zadoščata za vstop v polje kaznivosti, temveč je treba ugotoviti aktivno ravnanje "z namenom uničiti veljavni ustavni red". Takšno ravnanje sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno prepoznali v obsojenčevih ponavljajočih, stopnjujočih sporočilih, ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj, so presodili vrhovni sodniki.
Senat vrhovnega sodišča je ocenil, da sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno presodili, da je obsojenec v svoja sporočila vključil vse, kar se zahteva, da v njih prepoznamo ravnanje z znaki dejanja organizacije oboroženega upora, z namenom ogroziti ustavno ureditev Republike Slovenije. Sodišči sta ob tem tudi sledili merilom, ki jih je za posege v svobodo izražanja zaradi varstva države na podlagi Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Vrhovni sodniki so še poudarili, da mora biti kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja, pri čemer posameznika ni dopustno trajno ali celovito izključiti iz političnega življenja. Takšno omejevanje bi pomenilo udejanjanje prav tiste nevarnosti za temelje ustavnega reda, zaradi katerih je kazenskopravni poseg sploh določen. Enako pomemben dejavnik je učinek na politično delovanje drugih ljudi.
Odločitev sicer ni bila sprejeta soglasno. V odklonilnem ločenem mnenju je sodnica Barbara Zobec zapisala, da "ravnanje obsojenega ne izpolnjuje elementov kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve".
Mariborsko okrožno sodišče je Andreja Šiška marca 2019 obsodilo zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve na osem mesecev zapora. Soobtoženemu Mateju Lesjaku pa je izreklo pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Šiško je kazen že odslužil.

KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.