Vrhovno sodišče zavrglo začasno odredbo v primeru Ahmada Šamija

Vrhovno sodišče je spremenilo odločitev upravnega sodišča, ki je z začasno odredbo odločilo, da mora sirski begunec Ahmad Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji. Vrhovno sodišče je zahtevo za začasno odredbo zavrglo in s tem ugodilo pritožbi ministrstva za notranje zadeve.

Upravno sodišče je namreč decembra ugodilo Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da je notranje ministrstvo zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani.

Upravno sodišče je tedaj izdalo tudi začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem - tudi če bi mu ugodili - ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.

Kaj je odločilo vrhovno sodišče?

Nato pa je vrhovno sodišče 12. januarja po pritožbi notranjega ministrstva takšno odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zahtevo za začasno odredbo zavrglo. Presodilo je namreč, da je izdana začasna odredba nepravilna in nezakonita iz več razlogov, ki vsak samostojno zadošča za njeno razveljavitev in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Kot je razvidno iz objave na spletni strani vrhovnega sodišča, je upravno sodišče začasno odredbo izdalo v nasprotju z zakonskimi pooblastili, saj ji je brez podlage v zakonu dalo učinke, ki presegajo okvir upravnega spora. Začasna odredba tudi presega zahtevo, ki jo je za izdajo začasne odredbe podal tožnik, menijo vrhovni sodniki.

Prav tako so opozorili, da se z začasno odredbo posega v izvršitev sklepa, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve že odločilo, da ne bo obravnavalo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Hrvaški. "Ta pravnomočni sklep so potrdila kot pravilen in zakonit tudi pristojna sodišča in s tem je bilo tožniku že zagotovljeno učinkovito sodno varstvo," navajajo na vrhovnem sodišču.

Kot so še dodali, je upravno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je zadržalo izvršitev pravnomočnega sklepa, ki sploh ni predmet tega upravnega spora, za kar nima zakonske podlage. Ob tem pa je vrhovno sodišče presodilo, da stališče upravnega sodišča tudi po vsebini ni utemeljeno, saj predaje tožnika Hrvaški ni mogoče brez ugotovljenih konkretnih okoliščin šteti za težko popravljivo škodo.

Vrhovno sodišče pa ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje, so še pojasnili.

Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Proti njegovi deportaciji sta se novembra zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Deportacijo so tako začasno preprečili, Šami pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šami pa je sprožil upravni spor.

Pri Cerarju in na MNZ ne komentirajo 

V kabinetu premierja Mira Cerarja podobno kot na MNZ še ne komentirajo odločitve vrhovnega sodišča o primeru Šami, saj postopki v zvezi s tem še potekajo, so navedli. Medtem pa po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca odločitev sodišča potrjuje, da je treba zadevo Šami urediti v skladu s pravnim redom in ne po politični poti.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je navedla, da je zadeva še odprta in je v tem trenutku ne more komentirati. Kot so še pojasnili na ministrstvu, so vložili zahtevo za revizijo glede odločitve upravnega sodišča v navedenem primeru, o katerem pa vrhovno sodišče še ni odločalo.

Tako vrhovno sodišče še ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik.

Erjavec pa obžaluje, da se je zadeva v zvezi s statusom Šamija preveč spolitizirala. "Politizacija primera za Šamija ne prinaša nobene rešitve. Njegovi pooblaščenci bi morali poiskati korektno pravno rešitev," je danes ocenil Erjavec.

Nedavno se je zaradi svojega ravnanja v primeru Šami v DZ zagovarjal tudi premier Cerar. Poslanci SDS so namreč zaradi očitkov o zlorabi položaja vložili predlog ustavne obtožbe zoper premierja. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, je namreč po mnenju SDS odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve. Vendar so kljub nekaterim kritikam iz drugih strank na račun premierjevega ravnanja v primeru Šami v SDS ostali osamljeni. DZ je predlog ustavne obtožbe zavrnil. Cerar je očitke zavrnil. Med drugim pa je dejal, da neutemeljenost ustavne odločbe dodatno potrjuje nedavna sodba upravnega sodišča glede primera Šami.