
Slovenski domobranski general Leon Rupnik je bil v procesu, ki je potekal pred vojnim sodiščem IV. Armade v Ljubljani, spoznan za krivega izdaje in sodelovanja z okupatorjem. 30. avgusta 1946 se je po devetih dneh sodni proces končal, Rupniku pa so namenili vojaško usmrtitev. Sodbo je le dan po izreku potrdilo Vrhovno sodišče Jugoslovanske armade, prošnjo za pomilostitev pa so 2. septembra zavrnili in kazen izvršili 4. septembra na strelišču pod Golovcem.
Eden od Rupnikovih potomcev je preko pooblaščenke zoper sodbo vojaškega sodišča vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Po poročanju Večera je tej vrhovno sodišče ugodilo in pravnomočno sodbo v delu, ki se nanaša na Leona Rupnika, razveljavilo, ter zadevo vrnilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Ob vprašanju pomanjkljive obrazložitve se sodniki namreč niso strinjali s stališčem vrhovnega državnega tožilstva, ki je opozarjalo na dejstvo, da je Rupnik očitana ravnanja priznal, in da v primeru priznanja krivde sodba ne potrebuje obrazložitve o njegovi krivdi. Vrhovni sodniki so poudarili, da je tako danes, tedaj veljavna zakonodaja pa ni poznala postopka o priznanju krivde in bi sodišče njegovo krivdo moralo v celoti obrazložiti. Presojali so torej po tedanjih procesnih standardih.
Spomnimo
Pred leti je vrhovno sodišče razveljavilo tudi obsodbo razvpitega škofa Gregorija Rožmana, ki mu kot civilistu ne bi smeli soditi pred vojaškim sodiščem. Tožilstvo je potem samo umaknilo obtožnico. Pred tremi leti pa so potrdili sodbe belogardistom, ki so bili leta 1943 obsojeni na Kočevskem procesu.
KOMENTARJI (1350)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.