Vrhovno sodišče razsodilo v prid nekdanjim delavcem Luke Koper

Približno ducat nekdanjih izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper, ki so se združili v družbi IPS Projekt, je pred meseci podalo tožbo proti Luki Koper, potem ko je ta v letu 2019 postopno ukinila sistem najemanja storitev IPS. Na prvi stopnji je sodišče razsodilo v prid delavcem IPS in jim priznalo delovno razmerje v Luki Koper. Koprsko višje delovno sodišče pa je nato odločilo, da so njihovi zahtevki neutemeljeni in da ti delavci ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki Koper in razlike v plačah za nazaj. 

Delavci so se zato obrnili še na Vrhovno sodišče, ki pa je zdaj odločilo, da oškodovani delavci lahko do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS utemeljeno za nazaj zahtevajo razliko v plačah in drugih prejemkih. 

"Vrhovno sodišče RS je v devetih zadevah odločilo, da delavci od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri 'izvajalkah pristaniških storitev' (IPS) utemeljeno uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper," je v sporočilu za javnost zapisalo Vrhovno sodišče, ki je revidiralo devet odločitev višjega delovnega sodišča v Kopru. 

Ker so do odpovedi pogodbe o zaposlitvi že imeli vzpostavljeno delovno razmerje pri IPS, jim sicer za nazaj ni priznalo še delovnega razmerja pri Luki, je pa ta zaradi kršitve pravic glede plač in drugih prejemkov tožnikov odgovorna za njihovo prikrajšanje pri teh pravicah iz delovnega razmerja tudi v času že obstoječega delovnega razmerja pri IPS.

"Delavci so bili zaposleni v družbah 'izvajalkah pristaniških storitev' (IPS) po pogodbah o zaposlitvi za opravljanje del luško transportnih delavcev za minimalno plačo in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na podlagi teh pogodb so jih IPS napotile na delo v Luko Koper, kjer so neprekinjeno in več let opravljali delo le v poslovnih prostorih Luke Koper, v njenem delovnem procesu in pod njenim nadzorom," so zapisali pri Vrhovnem sodišču. Na ta način naj bi dnevno v koprsko pristanišče na delo prihajalo med 640 in 700 delavcev.

Kot so še poudarili, so konkretne odločitve sodišča precedenčnega pomena, saj so pomembne za razvoj prava ter odločitev v nekaterih podobnih primerih, ki še niso zaključeni.

Sodišče: Posredovanje delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito

Kot so še pojasnili, so bile IPS in Luka Koper v medsebojnem pogodbenem razmerju, po pogodbah o opravljanju luško prekladalnih in drugih storitev, ki so imele pravno naravo podjemnih pogodb. "Dejansko pa so bile le navidezne, saj IPS niso izvajale luško prekladalnih in drugih storitev, temveč so Luki Koper trajno in izključno zagotavljale le delo delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri njih," so zapisali v sporočilu za javnost. 

IPS, pri katerih so bili zaposleni, so pogodbe o zaposlitvi delavcem odpovedale iz poslovnega razloga zaradi zmanjšanja prometa z Luko Koper, ki je bila njihov edini poslovni partner in od katere so bili popolnoma odvisni.

Zato je Vrhovno sodišče jasno: "Posredovanje dela teh delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito, saj se IPS s takšnim posredovanjem ne bi smele ukvarjati, Luka Koper pa jih sprejemati oz. še več – organizirati s svojim pogojevanjem sodelovanja z izločitvenim kriterijem. Ta kriterij je izključeval poslovno sodelovanje z družbami, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela delavcev drugemu uporabniku." 

IPS namreč niso imele zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za delodajalce, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, in tudi niso opravljale dejavnosti posredovanja dela delavcev uporabnikom v zakonskih okvirih. Delavci so pri IPS delali nepretrgano in trajno, delo napotenega delavca pa je v skladu z zakonsko ureditvijo lahko le začasne narave.

V pogodbenem odnosu so se po navedbah Vrhovnega sodišča dogajale tudi kršitve osnovnih pogojev zaposlitve delavcev, ki morajo biti vsaj takšni, kot če bi jih uporabnik zaposlil neposredno na istem delovnem mestu. Poleg tega pa so bili ti delavci v primerjavi z drugimi delavci, ki so imeli z Luko Koper sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v slabšem položaju, saj so delo opravljali za nižje plačilo ter v manj ugodnem delovnem času. Opravili so tudi več dela, pri čemer so bili vezani na vsakokratne pozive na delo v Luko Koper, kar je še dodatno oteževalo njihov položaj.

Vrhovno sodišče je tako presodilo, da je bil ta poslovni model očitno nezakonit in je predstavljal zlorabo poslovanja IPS in Luke Koper na škodo delavcev, delovno razmerje delavcev pri IPS pa je bilo prikrito delovno razmerje z Luko Koper.

S takšnim prenosom delovnih razmerij na zunanje izvajalce, ki so povsem odvisni od tistega, ki prenaša delo v zunanje izvajanje, in celo poslujejo nezakonito, se običajno prav z namenom dobička družb v takšnih poslih znižujejo pravice delavcev. To so vrhovni sodniki ugotovili tudi v konkretnih primerih.

Sindikati pozvali premierja: Tudi vi ste objektivno odgovorni za ukrepanje

Po objavi odločitve Vrhovnega sodišča so predstavniki nekaterih sindikatov predsednika vlade Roberta Goloba pozvali, naj nemudoma sproži vse postopke, da se vsem oškodovanim delavcem zagotovijo vse njihove pravice, do katerih so bili prikrajšani zaradi nezakonitega poslovnega modela IPS.

Kot so zapisali v pozivu, je sodba Vrhovnega sodišča pokazala, da se je Luka Koper, ki je v večinski državni lasti, več let zavestno posluževala nezakonitega poslovnega modela. 

"Luka Koper ima polno odgovornost, da vso nastalo škodo, ki so jo utrpeli delavci, takoj sanira," so poudarili. 

K ukrepanju pa so pozvali tudi premierja. "Spoštovani predsednik vlade, stvari so torej popolnoma jasne. In tudi vaša objektivna odgovornost za ukrepanje," so zapisali v pozivu, pod katerega so se podpisali predsednik društva Delavska svetovalnica Goran Lukić, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90 Damjan Volf in predsednik te organizacije Peter Majcen. 

Odgovor ministrstva: Sodbo bomo preučili

Iz MDDSZ so sporočili, da bodo v prihodnje sodbo preučili in na podlagi tega poskušali opolnomočiti Inšpektorat za delo RS. "Sodba bo namreč inšpektoratu gotovo v pomoč pri nadaljnjem odkrivanju nezakonitih prikritih delovnih razmerij."

"Država pa mora na podlagi sodbe, kakor je zapisano tudi v koalicijski pogodbi narediti vse, da se tovrstne oblike outsourcinga v javnem in tudi zasebnem sektorju preganja in omeji v največji možni meri ter da spodbuja zaposlitve za nedoločen delovni čas. V omenjenem primeru morajo lastniki kot člani skupščine čim prej sanirati nastalo škodo. Tudi MDDSZ bo naredil vse, kar je v njegovi pristojnosti, da pride do odpravljanja prekarnosti in outsourcinga tako v javnem kot zasebnem sektorju," so zapisali.