Vrhovno sodišče Drevenšku kazen znižalo na 30 let zapora

Silva Drevenška je na dosmrtni zapor leta 2021 obsodilo ptujsko okrožno sodišče, kar je bila najdaljša izrečena zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu doslej, a je bila sodba po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom. V ponovljenem sojenju leta 2022 mu je bilo dosojenih 30 let zaporne kazni.

Vrhovno sodišče mu je lani kazen zvišalo na dosmrtno zaporno kazen. Senat je pri presojanju med drugim upošteval dejstvo, da je bilo dejanje izvršeno v navzočnosti obtoženčevega mladoletnega sina, ki je ob tem ostal brez matere. Zdaj so vrhovni sodniki znova precenili drugače in kazen vrnili na 30 let zapora.

Na vrhovnem sodišču so za Večer pojasnili, da je v primeru pritožbe na sodbo odločal drug senat kot sedaj, ko so odločali o zahtevi za varstvo zakonitosti. "V prvem primeru je vrhovno sodišče odločalo tudi o primernosti določenih in izrečene kazni, v drugem pa le o zatrjevanih kršitvah zakona," so povedali.

Tokrat so obsojencu za kaznivo dejanje umora kazen s 30 znižali na 29 let zapora, na kar so mu – ob upoštevanju nespremenjene določene kazni štiri leta zapora za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja z njo – izrekli enotno kazen 30 let zapora.

Vrhovno sodišče je v objavi na svoji spletni strani spomnilo, da je o zadevi najprej odločalo Okrožno sodišče na Ptuju, ki je obtoženega spoznalo za krivega treh umorov decembra 2020 v Gerečji vasi. Izrečena mu je bila enotna kazen 30 let zapora, ki jo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Drugače kot v drugih kazenskih zadevah, kjer odločbe sodišča druge stopnje ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, je zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila izrečena ali potrjena kazen dosmrtnega zapora ali kazen 30 let zapora, izjemoma dovoljena še pritožba na vrhovno sodišče, ki o njej odloči v senatu petih sodnikov.

V tej zadevi je pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila državna tožilka, v njej pa je izpodbijala odločbo o kazenski sankciji. Vrhovno sodišče je njeni pritožbi ugodilo, saj je drugače ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni. Obsojencu je za vsako izmed treh kaznivih dejanj umora kazen zvišalo na 30 let zapora in mu izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora.

Zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper odločbo, s katero je vrhovno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje, o njej odloča senat sedmih sodnikov vrhovnega sodišča, in sicer v drugačni sestavi kot v primeru pritožbe.

Tako je, so pojasnili na vrhovnem sodišču, v tem primeru senat sedmih sodnikov delno ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojenčev zagovornik, "saj je drugače presodil o dometu pravnega interesa, ki ga sme zasledovati državni tožilec s pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje, in o pooblastilih sodišča tretje stopnje pri odločanju o tej pritožbi".

"S pomočjo standardnih metod pravne razlage je senat sprejel stališče, da mora biti kazen dosmrtnega zapora ali 30 let zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato je ni mogoče izreči šele na tretji, torej izjemni stopnji. Dopustnost pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje namreč ni vezana na težo kaznivega dejanja, temveč izključno na višino izrečene kazni. Gre torej za preizkus upravičenosti posega po eni od dveh najvišje predpisanih kazni zapora in ne za preizkus utemeljenosti izbire med najvišje predpisanimi kaznimi," so še navedli.