Vrhovni sodnik Branko Masleša pokazal diplomo in pojasnil vse o svoji izobrazbi

Sodni svet ga je zdaj pozval, da pojasni dvome glede veljavnosti potrdil o njegovi izobrazbi. "Žalosti me, da je Sodni svet podlegel podtikanjem v nekaterih medijih, ki skoraj dva meseca neresnično predstavljajo okoliščine, ki zadevajo mojo izobrazbo. Ne morem se znebiti občutka, da so vsi lažni očitki izključno politično motivirani. Zgrožen sem nad stališčem Sodnega sveta, ki mi doslej ni dal priložnosti, da se o vsem tem izjasnim. Nihče me ni nič vprašal," je v posebnem pogovoru za našo spletno stran povedal Branko Masleša in nam pokazal vsa potrdila o njegovi izobrazbi, tudi diplomo Pravne fakultete v Sarajevu.

"Razočaran sem, ker me Sodni svet dva meseca ni nič vprašal glede moje izobrazbe, nobenih pojasnil niso zahtevali od mene, niti listin, zdaj pa so zavzeli stališče, da četudi niso pristojni za presojo verodostojnosti in pristnosti listin o moji izobrazbi, me vseeno pozivajo, naj pojasnim nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, saj da sicer prihaja do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti. Ogorčen sem. Javnosti sem posredoval kopije diplome in potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu, pa ni bilo nič drugače, pogrom nad mano se je nadaljeval. In lahko rečem, da so člani Sodnega sveta tisti, ki so sami prispevali h krnitvi mojega sodniškega ugleda in sodstva v celoti," pravi vrhovni sodnik Branko Masleša.  

Zakaj se dva meseca ni odzval na obtožbe? 'Bilo mi je izpod časti zaradi vseh teh laži'

Nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča, zdaj vodja kazenskega oddelka, pravi, da so se laži glede njegove izobrazbe kar stopnjevale. "Začelo se je s trditvijo, da me ni bilo med diplomanti na Pravni fakulteti v Sarajevu, kasneje naj bi moja diploma izginila v požaru. Pa dvomi v navedbe sarajevske fakultete, ki je potrdila, da sem tam zaključil študij. Sledila so namigovanja, da na predloženi kopiji diplome ni suhega žiga. Nato da sploh nimam pravosodnega izpita in da so mi v pripravniško dobo priznali tudi čas, ko sem bil na služenju vojaškega roka." 

"Nadaljevali so z natolcevanji, da je dokumentacija, ki se nanaša na moj pravosodni izpit, prav tako končala v ognjenih zubljih, višek pa so dosegli z navedbami, da moj pravosodni izpit v Sloveniji ne velja. Skratka, težko se boriš proti takim lažem, ki se kar stopnjujejo. Domišljija avtorjev teh člankov nima meja," je ogorčen Masleša. 

Diplomirani pravnik številka 3227 

Vrhovni sodnik pravi, da so šle stvari tako daleč, da se je z njegovo izobrazbo ukvarjala celo Sarajevska kantonalna inšpekcija. Ta naj bi ugotovila, da je nesporno, da je pridobil diplomo na tej fakulteti in strokovni naziv diplomirani pravnik v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. "Inšpektor je z vpogledom v original mojega indeksa ugotovil, da so v njem vpisani vsi opravljeni izpiti, skupno 28, in podpisani od tedaj odgovornih profesorjev. Inšpektorju so bile predložene tudi vse originalne prijave o opravljenih izpitih, pa tudi originalni vpisni, prijavni in semestralni listi. Z vpogledom v knjigo diplomiranih študentov Pravne fakultete v Sarajevu, začenši s številko 1901, pa vse tja do 3435, je pristojni inšpektor ugotovil, da sem pod redno številko 3227 vpisan kot diplomirani pravnik in sem prevzel izvirnik diplome," pojasnjuje Masleša.   

Glede pravosodnega izpita pa: "Iz dokazil, ki jih skrbno čuvam, je razvidno, da sem na Okrožnem javnem tožilstvu v Sarajevu opravljal pripravništvo kot pripravnik volonter, zaposlen s polnim delovnim časom, od aprila do avgusta 1975, nato pa kot redno zaposlen pripravnik do julija 1976. Republiški sekretariat za pravosodje in organizacijo uprave mi je maja istega leta odobril pristop k pravosodnemu izpitu. Junija sem opravil pisni nalogi s področja kazenskega in civilnega prava, nato še ustni del pred komisijo za opravljanje pravosodnega izpita. Potrdilo o opravljenem izpitu sem dobil 25. 6. 1976. Tako ne držijo niti trditve, da mi je bilo v pripravništvo priznano za obdobje, ko sem služil vojaški rok, saj sem bil v vojski od konca julija 1976 do prvega julija prihodnje leto." 

Razočaran nad Sodnim svetom: 'Oni kršijo naš ugled in ugled sodstva' 

Ne skriva, da je izjemno razočaran nad postopanjem Sodnega sveta zaradi afere o njegovi izobrazbi. "Pričakoval bi in spoštljivo do mene bi bilo, da bi se Sodni svet obrnil name v teh dveh mesecih in me vprašal o moji izobrazbi, dokazilih in vsem, kar je bilo napisano. Niti enega vprašanja nisem dobil, nihče ni terjal mojih pojasnil, na koncu pa zapišejo, da zaradi zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti od mene pričakujejo, da pojasnim nejasnosti in dvome glede veljavnosti mojih potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu." 

"S tem hkrati sporočijo, da Sodni svet ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za postopke, ki so pravnomočno zaključeni. In da niso pristojni za preverjanje verodostojnosti listin, ki smo jih predložili ob kandidaturi na sodniško mesto. Zdelo se mi je dovolj že to, da je Vrhovno sodišče javnosti posredovalo fotokopije diplome in potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu. Pa očitno tudi to ni zadostovalo. Nihče ni izrazil želje, da bi prišel pogledat originalne listine. Naj bi jaz osebno vabil ljudi na sodišče, naj pridejo pogledat diplomo? To je izpod vsakega nivoja funkcije, ki jo opravljam."

Kaj je ostalo od afere 'Masleša ne izpolnjuje pogojev za sodnika'? 

"Že 21 let sem deležen različnih laži o mojem življenju, podtikanj in absurdnih očitkov. Če so me kdaj kakšni še zabavali, pa se mi danes zdi, da potem nastane nek mit o tebi, ki se ga zlahka ne znebiš več. Težko se otreseš tudi vsega tega blata, s katerim te obkladajo tvoji nasprotniki ali politični portali. Namreč vedno nekaj tega blata ostane na tebi, ne moreš se ga nikoli povsem oprati. In težko se boriš proti neštetim lažem. Še posebej zato, ker se ne smeš spustiti na nivo nedostojne komunikacije. In težko zmagaš. V javnosti je poplava dezinformacij, ljudje sploh ne ločijo več resničnih, verodostojnih informacij od lažnih novic. Meja je vse bolj zabrisana. Namenoma se plasirajo številne dezinformacije." 

"Brali smo lahko naslove na politično profiliranih portalih, da v Sarajevu neuspešno iščejo moj pravosodni izpit, pa da sem tempirana bomba za sodstvo, razpravljali o tem, kako bodo posledično izpodbojne vse moje sodbe, ker sem bil nezakonito imenovan. Celo pravniki so napovedovali v člankih, da bo to nezaslišan pravni škandal in podobno. Celo sodnik sploh naj ne bi smel biti. Kot sem že dejal, pravi pogrom nad mano povsem brez osnove, zgrajen na lažeh. Tako tudi nekateri pravniki in celo sodelavci ustvarjajo vtis, da gre za afero neslutenih razsežnosti in podpihujejo lažne novice."

Napadi na sodno vejo oblasti 

Napadi politike na sodno vejo oblasti se v zadnjih dveh letih kar vrstijo – diskreditacije sodnikov, napadi na sodne odločitve in žalitve posameznikov. Naš sogovornik pravi, da gre za spodkopavanje sodne veje oblasti, saj tega sistema ni mogoče destabilizirati drugače kot z diskreditacijami posameznikov. Sodniki imajo namreč trajni mandat in so prav zaradi tega zavarovani pred posegi politike. Je pa res, da se tudi z diskreditacijami vnaša nemir v sodstvo in to je cilj, pravi Masleša. "Poanta diskreditacije je ravno v tem, da te razvrednotijo kot človeka in s tem tudi tvoje odločitve, ki jih sprejemaš v službi. Sodstvo pa se po svoji naravi ne more in ne sme spustiti v neprimeren način komunikacije z drugo vejo oblasti, saj mora vseskozi varovati svoj videz nepristranskosti. Sodni svet je tisti, ki bi moral posredovati v takšnih primerih, poskrbeti za dialog in razumno reševanje sporov. Če tega ni, imamo problem." 

"Kot pravi pravni teoretik in nekdanji predsednik izraelskega Vrhovnega sodišča Arahon Barak, napetosti med politiko in sodstvom vodijo v poslabšanje odnosov, v nebrzdano kritiko sodstva, ki ji sledijo napadi na legitimnost sodnih odločitev, vplivanja na sodniška imenovanja in napredovanja ter na koncu pozivi k pregonu sodnikov zaradi sprejetih sodnih odločitev." 

Masleša se je izločil iz vseh postopkov zoper predsednika vlade 

Ni skrivnost, da predsednik vlade Janez Janša ni naklonjen nekdanjemu predsedniku Vrhovnega sodišča, saj tega niti najmanj ne skriva. Zgodba ima dolgo brado, sega še v čas izvolitve Branka Masleše za vrhovnega sodnika, višek pa je dosegla v času sojenja v zadevi Patria in protestov, ki so se odvijali pred sodiščem. "Takrat so me protestniki pozivali, naj odstopim, lepili moje slike po Ljubljani, imeli govore pred sodiščem in vzbujali vtis, kot da so si pokorili sodišče, ko so zavzeli prostor vse do glavnega vhoda. To je bila zelo neprijetna izkušnja, sojenje sodi v dvorane in ne na ulice. In to nezaupanje ljudi do sodstva izhaja tudi iz nekontroliranih napadov, ki si jih privoščijo politiki." 

Se pa sodnik Masleša izloča iz vseh zadev, ki se nanašajo na predsednika vlade. "Janez Janša me tudi toži zaradi zadeve Patria. Mene in še tri sodnike ter tožilko. V odškodninski tožbi zahteva 900 tisoč evrov, kot navaja, za škodo, ki naj bi mu jo povzročil ta proces, ki je, kot vemo, na koncu zastaral. Gre za absurdno tožbo, ki sodi v arsenal pregona sodnikov zaradi vsebine sodne odločbe. Obravnave še nismo imeli, pričakujemo pa, da bo razpisana še letos."

Sogovornika vprašamo, ali se bo tudi sam odločil za tožbe zaradi objav, da nima ustrezne izobrazbe, diplome in pravosodnega izpita? Pravi, da se bo s to mislijo ukvarjal, ko se bo upokojil, torej jeseni. In da do takrat ne bo vlagal tožb. 

Razprtije tudi na Vrhovnem sodišču 

Ni skrivnost, da so trenja tudi med sodniki na Vrhovnem sodišču. Večkrat smo lahko brali o nesoglasjih med posamezniki. Masleša sicer tega ne želi komentirati, ker ne bi rad zahajal v nove spore in odpiral novih front. Opozarja pa, da vidi hudo težavo v tem, da se v zadnjem času dogaja, da ločena mnenja, ki naj bi šla v skladu s poslovnikom v javnost istočasno z odločbo Vrhovnega sodišča, prehitevajo po desni in so objavljena, še preden je objavljena sodba. "To se je zdaj zgodilo že v dveh odmevnih primerih, v zadevi Balkanski bojevnik in še prej v prekrškovni zadevi glede nošenja zaščitnih mask. Tako je potem odločba, ki jo je sprejela večina vrhovnih sodnikov, potisnjena v položaj, ko se mora zagovarjati pred stališči, izraženimi v ločenih mnenjih. Tak način je povsem v nasprotju s korektno medsebojno komunikacijo in poslovnikom. V bistvu gre za ravnanje, ki je neetično in z vidika odnosov, ki naj bi veljali med sodniki, nepojmljivo. Sodniško delo mora temeljiti tudi na medsebojnem zaupanju. Zdaj pa se to dogaja in meče slabo luč na delo Vrhovnega sodišča ter še dodatno spodbuja napade na sodne odločitve."

Odziv društva slovenskih sodnikov

"V Slovenskem sodniškem društvu nismo mogli ugotoviti, na podlagi česa so se sumi glede diplome oz. pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše sploh pojavili, zato smo to ocenili kot golo pobalinsko provokacijo, katere namen je diskreditacija ne le konkretnega sodnika, pač pa sodstva nasploh. Sodni svet je po zakonu edini pristojni organ, ki ob imenovanju sodnika na določeno sodniško mesto preveri, ali kandidat za to mesto izpolnjuje med drugim tudi vse formalne pogoje. Diploma pravne fakultete in pravosodni izpit sta seveda temeljna zakonska predpogoja za katerokoli sodniško funkcijo. V Slovenskem sodniškem društvu upamo, da se poskusi erozije zaupanja v institucije pravne države vendarle ne bodo nadaljevali," je v odzivu zapisala dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva.