Vrhunsko srečanje v Pragi bo v marsičem zgodovinsko, po mnenju generalnega sekretarja zavezništva Georgea Robertsona pa morda sploh najpomembnejše v celotni zgodovini zavezništva.
Na "vrhu preoblikovanja", kot so ga poimenovali, bodo voditelji 19 držav članic po napovedih sprejeli odločitev o doslej najobsežnejši širitvi Severnoatlantske zveze, pa tudi ključne odločitve o reformi zavezništva za soočanje z novimi grožnjami v svetu in o poglobitvi odnosov z Rusijo.
Podatki o številu vojakov in obrambnem proračunu posameznih držav kandidatk so na voljo tudi na spletni strani Vrha v Pragi, prav tako podatki o BDP na prebivalca, z izjemo držav, kjer je posebej navedeno, da gre za podatke Evropske unije.
Zveza NATO je že v ponedeljek na zasedanju Severnoatlantskega sveta na veleposlaniški ravni dosegla soglasje, katere izmed kandidatk bo v Pragi povabila. Vabilo naj bi dobilo sedem držav, med njimi Slovenija. Uradno tega zavezništvo sicer ne želi potrditi in poudarja, da bo odločitev devetnajsterica sporočila v Pragi, že takoj v uvodu v vrhunsko zasedanje v četrtek dopoldne.
Voditelji se ne bodo mogli izogniti tudi vprašanju Iraka, čeprav Robertson zatrjuje, da to ne bo zasenčilo srečanja. Ob vrhu so napovedani protesti nasprotnikov zveze Nato, zato ga bodo spremljali strogi varnostni ukrepi. Varnost voditeljev 46 držav članic in partnerskih držav bo zagotavljalo okoli 15.000 policistov in vojakov, nebo nad Prago pa bodo varovala ameriška letala. Tudi nasprotniki širitve zveze se predstavljajo na medmrežju, nekatere izmed povezav do njihovih spletnih stran pa so: Medijska organizacija Indymedia, dve internetni strani čeških nasprotnikov zveze NATO organizacija Antinato s Češke in Čehoslovaška anarhistična organizacija, ter nasprotniki zveze Nato iz Slovenije.
Čeprav pri Severnoatlantski zvezi vztrajajo, da imen držav, ki bodo dobile povabilo, ne bodo sporočili pred vrhom, se je iz različnih zavezniških virov izvedelo, da je politična odločitev že sprejeta, in da bo najverjetneje povabljenih sedem držav, med njimi tudi Slovenija.
Albanija
Albanija se je leta 1992 kot prva država evropskega Vzhoda včlanila v Severnoatlantski svet za sodelovanje (NACC), predhodnik Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), februarja 1994 pa je postala članica Partnerstva za mir. Leta 1999 je Nato za pomoč beguncem s Kosova namestil svoje čete v Albaniji, medtem ko je Albanija avgusta 2001 priskočila na pomoč zavezništvu med operacijo v Makedoniji. Po podatkih raziskave, ki jo je lani opravil ameriški zasebni raziskovalni inštitut RAND, je Albanija skupaj z Makedonijo najmanj napredna pri izpolnjevanju kriterijev za članstvo v Nato, zato so možnosti za njeno priključitev zavezništvu majhne. Albanija ima najmanjši BDP na prebivalca med kandidatkami; ta je leta 2000 po podatkih EU znašal le okoli 1400 evrov. S tem je majhen tudi obrambni proračun, saj je Albanija leta 2000 za vojaške potrebe namenila 147 milijonov evrov. Albanska vojska je sicer velika (27.000 vojakov), a zastarela. Albanija zaostaja tudi na političnem in gospodarskem področju, čeprav je strateško dokaj zanimiva za Nato.
Bolgarija
Bolgarija z zvezo Nato sodeluje že dolgo: sodelovala je v prvi skupni vojaški operaciji v zgodovini zveze Nato, zavezništvu je dovolila uporabo svojega zračnega prostora med operacijo na območju nekdanje Jugoslavije, ameriškemu letalstvu je med bombardiranjem Afganistana ponudila svoje zračno oporišče ob Črnem morju, prispevala je vojake v mirovne sile v Afganistanu (ISAF) ter obljubila podporo vsem prihodnjim operacijam v boju proti terorizmu. Decembra 1993 se je bolgarski parlament soglasno odločil, da si bo prizadeval za članstvo v Nato, februarja 1994 pa se je Bolgarija priključila Partnerstvu za mir. Bolgarska vojska šteje okoli 77.200 mož, v prihodnjih letih pa naj bi to število zmanjšali na 45.000. A Sofija vojski nameni malo denarja, zato je ta slabe kakovosti. Obrambni proračun je leta 2001 znašal 395,9 milijona evrov, kar predstavlja 2,65 odstotka BDP. Bolgarija ima tudi majhen BDP na prebivalca, in sicer je ta leta 2000 po podatkih EU znašal 5400 evrov. Po podatkih RAND ima Bolgarija težave tudi na političnem in gospodarskem področju.
Estonija
Estonija se je Partnerstvu za mir pridružila leta 1994, skupaj z Latvijo in Litvo pa se je februarja 1999 zavezala k priključitvi zvezi Nato in izboljšanju svojih obrambnih zmogljivosti. Estonske oborožene sile štejejo 5600 vojakov, zanje pa je vlada leta 2001 namenila 1,79 odstotka BDP, kar znaša 101,6 milijona evra. BDP na prebivalca je leta 2000 po podatkih EU znašal 8500 evrov. V raziskavi RAND je bila Estonija zelo dobro ocenjena s političnega in gospodarskega vidika, njena vojska pa je glede na standarde zavezništva nekoliko majhna, a sodobna.
Hrvaška
Hrvaška je postala članica Partnerstva za mir leta 2000 in istega leta je tudi uradno postala deseta kandidatka za članstvo v Nato. Hrvaška vojska šteje 57.000 mož, Zagreb pa je za obrambni proračun leta 2001 namenil 587,5 milijona evrov, kar predstavlja dva odstotka BDP. BDP je leta 2000 znašal 6150 evrov na prebivalca. Raziskava RAND Hrvaške v svojo analizo ni zajela.
Latvija
Latvija je leta 1994 postala članica Partnerstva za mir in se leta 1999 opredelila za članstvo v zvezi Nato. Latvijska vojska šteje 6500 vojakov, zanjo pa je država leta 2001 namenila 97 milijonov evrov, kar je 1,15 odstotka BDP. Obrambni proračun se je v zadnjih štirih letih več kot podvojil; letos naj bi Latvija za obrambo namenila 1,75 odstotka BDP, torej 159 milijonov evrov. BDP na prebivalca je leta 2000 po podatkih EU znašal 6600 evrov. Kot je pokazala raziskava RAND, je Latvija politično in gospodarsko uspešna država, vendar ima veliko pomanjkljivosti na vojaškem področju. Njena vojska je namreč majhna in zastarela, zato bi po oceni RAND Latvija, tako kot Litva in Estonija, predstavljala za Nato prej stroške kot koristi.
Litva
Litva se je leta 1994 pridružila Partnerstvu za mir. K članstvu v severnoatlantskem zavezništvu se je zavezala leta 1999. Obrambni proračun je leta 2001 znašal okoli 244,7 milijona evrov ali 1,77 odstotka BDP. BDP na prebivalca je leta 2000 po podatkih EU znašal 6600 evrov. Tudi Litva je bila v raziskavi RAND dobro ocenjena s političnega in gospodarskega vidika, medtem ko si njena vojska, ki šteje okoli 15.000 mož, ni prislužila pohvale, saj je njena vojaška oprema slaba.
Makedonija
Makedonija je novembra 1995 kot 27. država podpisala pogodbo s Partnerstvom za mir in postala članica EAPC. Leta 1996 je izrazila željo po članstvu v zavezništvu, tri leta kasneje pa je Nato tudi uradno pozvala k povabilu med svoje vrste. Zveza Nato je makedonski vladi lani priskočila na pomoč pri razorožitvi albanskih upornikov (operacija Nujna Žetev), jeseni 2001 pa je Nato v Makedoniji začel novo operacijo, imenovano Jantarna lisica. Po podatkih raziskave RAND je Makedonija ob Albaniji najslabše pripravljena kandidatka za članstvo v zavezništvu; najnižje ocene je dobila na gospodarskem področju, Nato političnem, vojaške sposobnosti pa so bile ocenjene srednje slabo. Makedonska vojska, ki šteje 16.000 vojakov, je zastarela, država pa je v obrambne namene leta 2001 namenila dva odstotka BDP oziroma 76,3 milijona evrov. BDP na prebivalca je leta 2000 znašal 5120 evrov.
Romunija
Romunija se je januarja 1994 kot prva postkomunistična država priključila Partnerstvu za mir, aprila 1997 pa se je romunski parlament izrekel vključitev v zvezo Nato. Romunija je takoj za Albanijo in Makedonijo najmanj napredna kandidatka za članstvo. Kot je pokazala raziskava RAND, je Romunija s političnega in gospodarskega vidika srednje razvita, zelo slabo ocenjena pa je bila njena vojska, ki je sicer velika, a zastarela. Romunska vojska šteje okoli 107.000 pripadnikov, do leta 2007 pa naj bi to število zmanjšali na 90.000. Obrambni proračun je v primerjavi z ostalimi kandidatkami razmeroma velik, saj je država leta 2001 za obrambne namene posvetila okoli 995 milijonov evrov. BDP na prebivalca je leta 2000 po podatkih EU znašal 6000 evrov.
Slovaška
Slovaška je leta 1994 postala članica Partnerstva za mir. Pogajanja z zavezništvom je začela leta 1996 in pričakovala sprejetje v Nato že julija 1997 na vrhu v Madridu, kar pa ji zaradi pomanjkljivosti v demokratičnosti ni uspelo. Dva meseca pred vrhom je bil na Slovaškem izveden referendum o vstopu v Nato, ki se ga je udeležilo manj kot 10 odstotkov volilcev, zato ni bil veljaven. Novembra 1998 je država vnovič zaprosila za članstvo v zavezništvu. Po navedbah raziskave RAND sta Slovenija in Slovaška najuspešnejši kandidatki za članstvo, saj v glavnem izpolnjujeta vse kriterije, ki jih je postavilo zavezništvo. Slovaški BDP je leta 2000 po podatkih EU znašal 10.800 evrov na prebivalca. Obrambni proračun je leta 2001 znašal okoli 380 milijonov evrov oziroma 1,73 odstotka BDP. Vojska je dokaj velika in šteje 33.000 mož, a je slabe kakovosti.
Slovenija
Slovenski parlament je za pridruženo članstvo v zavezništvu zaprosil oktobra 1993. Marca 1994 se je Slovenija pridružila Partnerstvu za mir, aprila 1999 pa je bila uvrščena na seznam držav kandidatk za članstvo v zavezništvu. Po podatkih raziskave RAND Slovenija izpolnjuje vse kriterije zveze Nato, saj je tako s političnega kot gospodarskega in vojaškega vidika dosegla zelo dobre ocene. Slovenska vojska ima 7600 pripadnikov, vlada pa je v vojaške namene leta 2001 namenila 1,6 odstotka BDP ali 283 milijonov evrov. Slovenski BDP je leta 2000 po podatkih EU znašal 16.100 evrov na prebivalca, s čimer je daleč največji v primerjavi z ostalimi kandidatkami.
