So obrambni izdatki razpoka v koaliciji?

Da so višji obrambni izdatki neizogibni, je razumeti vrh Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba, medtem ko naj bi bilo pri tradicionalni pacifistični Levici več zadržkov, precej pa naj bi ta tema delila tudi stranko SD. In kako bi se volivci odzvali, če bi rekordne izdatke za obrambo zagotovila levo-sredinska vlada? No, te teme na koalicijskem vrhu niti niso načeli, so pa govorili o reformi zdravstva, pokojninskega sistema in stanovanj za mlade. Kot je povedal Golob, so bili tudi enotni, da jih lahko izvedejo do konca tega mandata in da je to najboljša popotnica, s katero se koalicija lahko poda na naslednje volitve in v potrditev drugega mandata.

Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon pravi, da se pogovoru o obrambnih izdatkih ne izogibajo. "Tema je aktualna, a ni še čas, da bi o njej javno razpravljali, ker smo v fazi priprave akcijskega načrta, ki bo temeljil na konkretnih ukrepih. Naj pomirim javnost, ti ukrepi ne bodo namenjeni samo oboroževanju vojske, ampak širše. Gre za sistem pokrivanja civilne zaščite, logističnih centrov, razvoj visokih tehnologij. Ta tema bo zelo obširna," je povedal in menil, da bi bilo predčasno o tej temi govoriti neodgovorno.

Koordinatorica Levice Asta Vrečko je ponovila mnenje stranke, da je najpomembnejše zagotovilo za varnost socialna varnost. "Koalicija si deli večino vrednot, kar se tiče članstva v zvezi Nato, pa seveda v Levici še vedno nasprotujemo, posledično nasprotujemo tudi izdatkom. To vesta tudi koalicijska partnerja in to spoštujeta," je povedala.

Voditelja oddaje 24UR ZVEČER Uroša Slaka je zanimalo, ali bo Levica v primeru, da bosta SD in Svoboda podprli dvig obrambnih izdatkov, izstopila iz vlade. "O tem je absolutno prehitro govoriti. Mi o tem še nismo govorili. Ne o povečanju izdatkov za vojsko ne o strateškem načrtu," je povedala Vrečkova in dodala, da nakupovanje orožja povečuje in napaja vojno in vojno industrijo.

Tudi volivci SD so načeloma nenaklonjeni dvigovanju izdatkov. Podpredsednica SD Andreja Katič je poudarila, da si vse tri stranke v prvi vrsti prizadevajo za mir. "Vse tri razumemo varnost in odpornost v najširšem smislu – gre tudi za infrastrukturo, kadre, izobraževanje, vlaganje v opremo za dvonamensko rabo, civilno zaščito. Ampak danes je o tem preuranjeno govoriti. Smo pa bili vedno tista stranka, ki je na nek način skrbela tudi za stabilnost države. Vojska je tudi sestavni del države, zato moramo tudi za to področje poskrbeti, ampak govorimo o varnosti v najširšem smislu," je povedala.

Arčon je pripomnil, da če bodo ljudem rekli, da bodo povečali obrambne izdatke, ne da bi jim jasno povedali, za kakšen namen, bo odgovor jasen. "Če pa jih vprašamo, ali ste zato, da povečujemo izdatke za obrambo, ker bomo namenili določen del civilni zaščiti, ker bomo spodbujali visokotehnološka podjetja, ki bodo delali v tej smeri, če bomo zgradili bolnišnico z dvojnim namenom, kar spodbuja bodisi Nato bodisi EU, seveda bomo vsi za. Treba je gledati vsebino, za kakšen namen bo ta denar porabljen," je poudaril in dodal, da bo v takšnem primeru večina državljanov dvig podprla.

Poenotili stališča glede pokojninske in zdravstvene reforme ter gradnje stanovanj

Nekdanji koordinator Levice Luka Mesec je pred dvema letoma na koalicijskem vrhu obljubil gradnjo 2000 stanovanj na leto, predsednik vlade Golob je dejal 3000 stanovanj, po dveh letih od obljube pa smo pri začetku gradnje 2000 stanovanj. "Stanovanjska gradnja v Sloveniji je stala. Od leta 2001 do leta 2022 je bilo zgrajenih 4400 javnih stanovanj, torej manj kot 200 na leto. Od leta 2015 do 2022 je bilo v ta mehanizem vloženih 15 milijonov evrov. V celotnem mandatu naše vlade bomo namenili 251 milijonov evrov državnih integralnih sredstev. Začetek gradnje 2000 stanovanj bo tudi letos. Mehanizem se je zagnal," je povedala.

Na kritiko, da je bila obljuba dana že prej, je dejala, da to ne drži. "Do zdaj se je že zgradilo kar velik fond in tudi začelo graditi, a sami veste, od idejne zasnove do izgradnje vendarle mine nekaj let, to je pač narava tovrstnih projektov," je pojasnila in dodala, da je vlada pogumna, da si je to vzela za eno od prioritet. "To ni oportuna poteza, ni nekaj, kar se obrestuje takoj. Tudi iz tega razloga tega prej ni bilo," je povedala.

30 dni do specialista – je SD prelomil obljubo?

SD je pred volitvami obljubljal 30 dni do specialista, pa smo po treh letih vladanja daleč od tega, tudi zdravstvena reforma še ni pod streho. "Mi si najbolj želimo, da zdravstveni ministrici uspejo vsi projekti. Verjamemo, da se bodo tisti zakoni, ki so že bili v parlamentu, in tisti, ki še bodo vloženi, uspešno pokazali tudi v praksi, četudi bo za to potrebnega še nekaj časa," je povedala.

So dajali pred volitvami prevelike obljube?

"Ne, dajmo pogledati najprej nekoliko širšo sliko in kakšna je trenutna situacija, kakšen je položaj danes Slovenije v Evropski uniji. Imamo eno višjih gospodarskih rasti, imamo eno nižjih inflacij v Evropski uniji, imamo enega najvišjih deležev javnih sredstev v investicijah," je naštel Arčon in dejal, da so poleg tega razlogi za optimizem tudi izpeljana plačna reforma, zaključna faza pokojninske reforme in gradnja novih stanovanj. Najbolj pa si v koaliciji prizadevajo za zdravstveno reformo.

"Kar se tiče davčne reforme, delčki davčne reforme so že bili sprejeti, trenutno pa svet za davke obravnava vse prispele pobude," je še dodal.

Referendumska kampanja: bo Levica ostala sama?

Pred nami je referendumska kampanja o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, na vprašanje, ali Levica pričakuje podporo Gibanja Svoboda in SD, je koordinatorica Levice odgovorila: "Da, pričakujem, bi pa rekla še to, da to, kar smo danes govorili, so ene najbolj temeljnih reform, sprememb, solidarnostni sistemi, ki so težki za vsako vlado, tu pa se premikajo naprej."

Dodatno je opozorila na pristop opozicijske SDS: "Gre se namreč za njihovo predvolilno kampanjo, kjer bodo naredili vse, ampak res vse, tudi najbolj nizkotne stvari in nedopustna zavajanja, tudi na ljudeh, na upokojencih, na čustvih, zato da se vrnejo nazaj na oblast."

"Če ta zakon na referendumu pade, nagrade še vedno ostanejo in velja zakon iz 70. let. Očitno ima prvak opozicije nostalgijo po Jugoslaviji," se je navezal Arčon.

Katičeva je še dejala, da se bodo tudi Socialni demokrati udeležili referendumske kampanje in zagovarjali to, kar zagovarjajo vrsto let. "Na kulturi temelji naš narod in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje."