Vremenski dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto 2019

Le še nekaj dni nas loči do konca leta 2019, ki nam je znova prineslo veliko zanimivega vremenskega dogajanja. Začetek je bil zelo vetroven, snega po nižinah večji del januarja nismo imeli, ob koncu meseca pa je tanka snežna odeja prekrivala večji del države. Izjemno malo snega je bilo tudi v visokogorju, po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bilo 17. januarja letos na Kredarici le 25 centimetrov snega, povprečje za sredino januarja je blizu dva metra.

Zadnji mesec meteorološke zime je bil letos vse prej kot zimski, snega po nižinah nismo imeli, bilo je izjemno veliko sonca, temperature so bile bolj podobne marčevskim. Prav zadnjega v mesecu je bilo najtopleje, dnevne temperature so v večjem delu Slovenije presegle 20 stopinj Celzija. Najvišje se je živo srebro povzpelo na uradni meteorološki postaji v Gačniku v Slovenskih goricah, in sicer do 24,1 stopinje Celzija, kar pomeni, da smo dobili nov februarski temperaturni rekord. Do letos najvišja februarska temperatura je iz leta 1950, ko je bilo v Ajdovščini 24,0 stopinje Celzija.

Letošnji marec je upravičil svoje staro ime, saj je bil precej suh, temperature so bile podobno kot februarja, občutne višje od dolgoletnega povprečja. April je bilo vremensko zelo povprečen, sledil pa je izjemen maj. Povprečna mesečna temperatura je bila okoli 3 stopinje Celzija nižja od običajne, maj 2019 je bil najhladnejši v zadnjih osemindvajsetih letih, nazadnje je bilo hladneje leta 1991. Najhladneje je bilo v sredini meseca, 15. maja je tudi čez dan temperatura ostala pod 10 stopinj Celzija. Bilo je veliko dežja in najmanj sonca od začetka meritev.

Ob koncu meseca je sledil vremenski obrat, v enem dnevu smo skočili iz pomladi v poletje. Sončno in zelo toplo vreme nas je spremljalo skozi ves mesec, ponekod so bili prav vsi dnevi toplejši od povprečja, skupno gledano pa je bil junij 2019 drugi najtoplejši do zdaj. Bilo je zelo malo dežja in oblakov, zato smo imeli rekordno osončen junij, torej pravo nasprotje sivemu maju.

Vroče poletno vreme nam pogosto prinese nevihte z neurji, ki jih tudi letos ni manjkalo. Največja toča je bila junija v nekaterih krajih ob Kolpi, nekateri 'kamni' so imeli premer okoli deset centimetrov. Hudo neurje je te kraje zajelo tudi 8. julija, takrat je bilo največ škode v Kočevju, supercelična nevihta je za seboj pustila pravo razdejanje v gozdovih in na poljih.

Letošnje poletje sicer ni prineslo veliko ekstremno vročih dni in vročinskih valov, imeli pa smo tudi zelo malo hladnih obdobij, zato je bilo poletje 2019 drugo najtoplejše v zgodovini, zaostali smo le za izjemno vročim poletjem 2003.

Toplemu poletju je sledila topla jesen. September je bil le malce toplejši od povprečja, oktober je bolj odstopal od običajnih razmer. Poleg visokih temperatur smo imeli tudi veliko sonca. Deževje se je začelo ob koncu meseca in se nato zavleklo v november. Zadnji mesec meteorološke jeseni je bil zelo topel in deževen, največ dežja je bilo na SZ Slovenije, na Voglu je v vsem mesecu padlo čez 1000 litrov padavin na kvadratni meter. V visokogorju je večinoma snežilo in na Kredarici so po podatkih Arso 18. novembra namerili 295 centimetrov snega, kar je največ do zdaj novembra.

Prva polovica decembra je bila temperaturno zelo blizu povprečja, imeli smo tudi krajši snežni preblisk, ki pa mu je sledila izjemna otoplitev. Točno na isti dan kot pred 30 leti, ki velja za najtoplejši decembrski dan v Sloveniji, se je 17. decembra temperatura v vzhodni Sloveniji približala 20 stopinjam Celzija. Na vzhodu in ob morju je bilo čez dan kar pet dni zapored okoli 15 stopinj Celzija, nekaj dni celo ponoči bi šlo pod 10 stopinj Celzija, kar je res nenavadno za drugo polovico decembra.