Vremenski dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto 2018

Leto smo začeli z bolj pomladnim kot zimskim vremenom. Januar je bil po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) za kar 5 stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja in je bil večinoma tudi drugi najtoplejši v zgodovini meritev. V Mariboru so že 6. januarja namerili 17, ob koncu istega meseca pa je bilo v Kopru 18 stopinj Celzija.

Oster prehod iz pomladi nazaj v zimo

Že takoj v začetku februarja pa se je vreme povsem spremenilo in sledila sta dva zimska meseca. Februarja je pogosto snežilo in snežna odeja se je debelila - na ribniško-kočevskem je bilo ob koncu meseca že okoli 80 centimetrov snega. Bilo je tudi zelo mrzlo, najvišje dnevne temperature so bile v zadnjih dneh februarja po nižinah okoli -10 stopinj Celzija, mraz pa se je nato zavlekel še v marec.

Rekordno topel april in hiter začetek nevihtne sezone

Preveč hladnemu februarju in marcu je sledil rekordno topel april. Stari rekord iz leta 2007 je bil po podatkih Arsa marsikje presežen za več kot eno stopinjo Celzija. Skoraj povsod po Sloveniji so bili aprila prav vsi dnevi toplejši od povprečja – 29. aprila so v Beli Krajini zabeležili celo 30 stopinj Celzija. Toplemu obdobju pa so v začetku maja sledile močne nevihte s točo, ki je klestila na vzhodu Slovenije.

8. junija gromozanska toča v Črnomlju

Najhujše neurje letos je prizadelo območje Črnomlja. 8. junija so bili zelo dobri pogoji za razvoj močnih neviht in iz Hrvaške je jugovzhod Slovenije v popoldanskih urah dosegla supercelična nevihta z uničujočo točo. Posamezna zrna so imela premer tudi več kot deset centimetrov, kar je za naše kraje res nenavadno. Na srečo ni bil nihče poškodovan, nastala je le gmotna škoda. Takšna toča je lahko smrtno nevarna, saj so bila največja zrna težka okoli kilogram in so padla na tla s hitrostjo več kot 150 kilometrov na uro.

Druga polovica leta vremensko bolj umirjena

Poletje je bilo nadpovprečno toplo, a posebne vročine letos nismo beležili. Ob koncu julija smo lahko opazovali spektakularen popolni Lunin mrk, ki je bil najdaljši v tem stoletju. Sledila je zelo topla in sončna jesen, ki je prinesla veliko dni, primernih za obisk gora.

Obilno deževje ob koncu oktobra

Konec oktobra nas je zajelo jesensko deževje. Lokalno je padlo zelo veliko dežja - v Jelendolu v enem dnevu več kot 120 litrov dežja na kvadratni meter. To je povzročilo močan porast Tržiške Bistrice, ki je odnesla cesto. Prebivalci vasi Jelendol in Dolina so bili odrezani od sveta, vasi Belca v občini Kranjska Gora je grozil zemeljski plaz, zaradi katerega so evakuirali 50 ljudi.

19. novembra je nato večji del Slovenije pobelil prvi sneg, a zimski preblisk je bil kratek. Nekaj centimetrov snega je nato zapadlo še sredi decembra, zaradi temperatur nad ničlo pa je sneg postopno pobralo in božič je bil že enajsto leto zapored zelen.