Letošnji april si bomo zapomnili po zelo spremenljivem vremenu, kar pa za pregovorno najbolj muhast mesec v letu pravzaprav ni nič neobičajnega. Razlog, da je vreme spomladi raje spremenljivo kot stabilno, tiči v veliki temperaturni razliki med nižjimi in višjimi plastmi ozračja. Čeprav moč sončnih žarkov v tem mesecu hitro narašča in se zrak pri tleh čez dan močno segreje, je v visokogorju še vedno prava zima. Po najvišjih vrhovih največjo debelino snežne odeje običajno beležimo prav v aprilu.
Zamik v segrevanju med nižinami in višinami si poglejmo na primeru Murske Sobote in Kredarice. Če je januarja Kredarica v povprečju le za sedem stopinj hladnejša od Murske Sobote, aprila ta razlika naraste že na 18 stopinj Celzija. In ob tako veliki temperaturni razliki med nižjimi in višjimi legami ozračje spomladi pogosto postane nestabilno, kar pomeni, da se toplejši zrak pri tleh zaradi vzgona začne dvigati v hladnejše višine. V primeru, da je vlage dovolj, nastanejo oblaki in razvijejo se padavine, ki pa so v tem letnem času pogosto le krajevnega značaja.
Ob plohah in nevihtah se ozračje tudi po nižinah običajno močno ohladi. Zapiha hladen veter, ki lahko mejo sneženja za krajši čas spusti vse do nižin. Tako aprila ni nič nenavadnega, če imamo v enem samem dnevu tudi več vrst padavin, od dežja, sodre, toče, babjega pšena do snega.
Izrazit vremenski preobrat smo ob koncu aprila nazadnje imeli pred šestimi leti, ko nas je izrazita hladna fronta na praznični 27. april vrnila v zimo. Zajelo nas je nekajurno obilno sneženje in ponekod po Sloveniji je za konec aprila padlo nenavadno veliko snega. Marsikje tudi več kot 15 centimetrov, kar je ob že olistanem drevju povzročilo snegolom.
Še veliko bolj sneženo je bilo za prvomajske praznike leta 1985. Sneg je zapadel 28. aprila in nato še drugega maja. V Ratečah je bila snežna odeja debela kar 45 centimetrov. V alpskih dolinah je na začetku maja snežilo tudi lani in leta 2019, ko je zapadlo dobrih deset centimetrov snega.
Kako bo letos?
Letošnji konec aprila in začetek maja nam za ta del leta nezaželenih pojavov, snega in mraza, ne bosta prinesla. Tudi kasneje je možnost za negativne temperature po nižinah, vsaj statistično gledano, zelo majhna, tako da se bomo po treh letih pozebe, slednji letos v večjem delu Slovenije, kot vse kaže, izognili.
Petek bo sončen. Na zahodu bo nebo povsem jasno, v vzhodnem delu Slovenije pa bo sredi dneva in popoldne nastalo nekaj plitvih kopastih oblakov. Po jutranjem brezvetrju se bo v večjem delu Slovenije prebudil vzhodni veter. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Popoldne bo najtopleje ob morju, kjer se bo ogrelo do 23 stopinj, drugod bomo izmerili okoli 20 stopinj Celzija.
Jutri se vreme ne bo veliko spremenilo, le oblačnosti bo popoldne že nekoliko več kot danes. Ker bo šlo večinoma le za prosojno oblačno kopreno, se bo še našel prostor za sončne žarke. Kresovi bodo zagoreli v suhem vremenu, tudi izrazitejšega vetra ne bo, kar pomeni, da bo vreme kresovanjem zelo naklonjeno.
Spremembo nam bo prinesla praznična nedelja, ko bomo že čutili vpliv višinske motnje, ki se nam bo bližala od severozahoda. Kaže na večinoma oblačno vreme. Dopoldne bo še večinoma suho, popoldne pa se bodo predvsem na zahodu začele pojavljati krajevne padavine. Glavno dogajanje nas čaka zvečer in v prvem delu noči na ponedeljek, ko se bodo padavine nekoliko okrepile in razširile nad večji del Slovenije. Lahko se bo razvila tudi kakšna nevihta. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1700 metrov.
Tudi v prihodnjem tednu kaže na nadaljevanje spremenljivega vremena. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše ob popoldnevih. Temperature bodo zelo blizu povprečja za ta čas, kar pomeni, da bomo ob jutrih v večjem delu Slovenije beležili od pet do deset, ob popoldnevih pa do 20 stopinj Celzija.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.