Danes se je začela koledarska zima, s katero bodo dnevi postopoma daljši, noči pa krajše. Kljub temu pretirano zimskega vremena ni pričakovati. Po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča se lahko tudi zgodi, da do Silvestrovega ne bo omembe vrednega dežja, na sneg pa sploh ne kaže.
Medtem ko na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja, začetek koledarske zime naznanja zimski Sončev obrat oz. zimski solsticij. Ta se ponavadi zgodi 21. decembra, občasno – na primer v letošnjem letu – pa 22. decembra. Koledarska zima se zaključi s pomladanskim enakonočjem, ponavadi 20. marca, redkeje dan kasneje. Tokrat se bo končala 20. marca.
Na zimski Sončev obrat oz. solsticij je dan najkrajši, noč pa najdaljša. Medtem ko smo na severni polobli v torek zakorakali v koledarsko zimo, pa prebivalci južne poloble vstopajo v koledarsko poletje.
Spremembe vremena ni na vidiku
Kot je pred dnevi povedal Gregorčič, si še nekaj časa ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe. Nad južno Evropo in Sredozemljem vztraja območje visokega zračnega pritiska. Temperature so še vedno previsoke za ta letni čas, po nižinah je bilo precej megle, ta se je pojavljala tudi ob morju. Bolj jasno je bilo v gorah, kjer je zelo toplo za to obdobje. Na 1500 metrih bo večinoma nad pet stopinj Celzija.
Suho vreme se bo nadaljevalo, bo pa v sredo, četrtek in petek na jugozahodu države več oblačnosti. Po Gregorčičevih besedah se lahko zgodi, da do zadnjega dne v letu ne bo omembe vrednega dežja. Na sneg sploh ne kaže, je napovedal meteorolog.
V kolikor do konca meseca ne bo padavin, bo verjetno postavljen rekord najmanjše kadarkoli izmerjene količine decembrskih padavin. Tudi v gorah bo zaradi dolžine toplega obdobja morda postavljen kakšen temperaturni rekord, po nižinah pa ga zaradi precej močnih temperaturnih inverzij verjetno ne bo, je dejal Gregorčič.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.