Slovenija

Vprašljivo Deisingerjevo imenovanje

Ljubljana, 16. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Parlamentarna komisija za volitve in imenovanja ni razpravljala o kandidaturi Mitje Deisingerja za predsednika vrhovnega sodišča, ker potrebujejo dodatna pojasnila o Deisingerjev delu. Razmere v sodstvu naj bi namreč kazale na to, da je Deisinger v dosedanjem mandatu naredil premalo.

Igor Šoltes: Država je vzpostavila mesto pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, niso pa mislili na njegovo plačo
Igor Šoltes: Država je vzpostavila mesto pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, niso pa mislili na njegovo plačo FOTO: POP TV

Člani komisije iz vrst koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS so predlagali, da še pred odločanjem o imenovanju predsednika vrhovnega sodišča, ki se mu izteče mandat decembra, poslanke in poslanci pridobijo dodatna pojasnila. Natančen pregled delovanja pravosodja in organov pregona nameravajo v začetku novembra opraviti tudi člani odbora za notranjo politiko.

Zadnje poročilo Evropske komisije o učinkovitosti našega sodnega sistema pravi, da so zaostanki še vedno močno prisotni in se njihovo število ni bistveno zmanjšalo.

Deisinger je predsednik vrhovnega sodišča že šest let in edini kandidat za to funkcijo. In če je kazalo, da bo njegovo imenovanje zgolj formalnost so se politične stranke z izjemo SLS tokrat obrnile proti njemu. Razmere v sodstvu so še vedno porazne in zato je Deisinger najmanj objektivno odgovoren, pravijo parlamentarci.

Kviaz tudi o plači pooblaščenca za javne informacije

Poslanke in poslanci so odločali tudi o predlogu sodnega sveta za izvolitev šestih sodnikov v sodniško funkcijo, ki so ga po predstavitvi napotili naprej v državnozborsko proceduro. Podobno so državnemu zboru predlagali, da poda soglasje k imenovanju Cveta Uršiča za direktorja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji (FIHO).

Državnemu zboru je komisija v nadaljevanju predlagala tudi imenovanje dveh članov statističnega sveta. Šlo naj bi za poslanca Rudolf Moge (LDS) in Milana Orožna Adamiča, ki ga predlaga poslanska skupina SDS. Še pred odločanjem se je Janez Janša (SDS) zavzel za to, da bi v svetu sedel tudi predstavnik opozicije, saj naj bi bil s tem omogočili boljši nadzor, vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič pa je opozoril na dosedanje dobro in učinkovito dela Rudolfa Mogeta.

Komisija je državnemu zboru predlagala, da na oktobrskem zasedanju določi tudi višino plače in drugih prejemkov in pravic pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Predlagajo, da Igoru Šoltesu, ki to funkcijo opravlja od 1. septembra, državni zbor določi plačo na podlagi določb zakona o varuhu človekovih pravic.

Državni zbor
Državni zbor FOTO: Dare Čekeliš

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja namreč določa, da je pooblaščenec samostojni državni organ, ki ima status državnega funkcionarja, ne določa pa mu višine plače in drugih prejemkov ter pravic. Tako naj bi, če se bo z današnjim sklepom strinjala tudi večina poslank in poslancev na oktobrskem zasedanju, Šoltes do uveljavitve odloka o uvrstitvi posameznih funkcij v plačne razrede imel pravico do plače v višini plače namestnika varuha človekovih pravic.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20