'Kdaj bomo en vozni pas za motorni promet odstopili mikromobilnosti?'

Ko govorimo o mobilnosti, o bolj zelenih oblikah prevoza, beseda največkrat teče o zamenjavi vozil na notranje izgorevanje z električnimi. Na eni strani so zagovorniki elektrike, ki v ospredje postavljajo čisti zrak, a hkrati nimajo konkretnih odgovorov, kako zagotoviti dovolj 'čiste' elektrike. Na drugi strani so ljubitelji dizla ali bencina, ki se sklicujejo na sodobne motorje, češ da so izpusti plinov minimalni in mnogo manj škodljivi kot včasih.

A kljub temu, da tako električna vozila kot tista s sodobnimi motorji na notranje izgorevanje pomenijo manj izpustov in čistejši zrak, ne rešujejo glavnega problema mobilnosti – preveč avtomobilov oziroma prometa v mestih, o čemer smo že podrobno pisali. 

Zato je podatek, ki ga navaja Avto moto zveza Slovenije (AMZS), spodbuden. V naši državi uporaba koles in drugih oblik osebne mikromobilnosti, predvsem v mestih, narašča. To potrjujejo tudi predstavniki v slovenskih mestnih občinah. Navdušeni so, da so meščani tako dobro sprejeli sisteme najemov koles in da lahko širijo mrežo postaj.

Skoraj osem milijonov voženj z Biciklji

Zazrimo se najprej v naše glavno mesto. V sredo so odprli novo postajališče za kolesa na Prušnikovi ulici, pri križišču s Celovško cesto. V sistemu Bicikelj je zdaj 73 postaj s 730 kolesi, do konca letošnjega leta jih bo vanj predvidoma vključenih več kot 80 z več kot 800 kolesi, so nam sporočili predstavniki iz Mestne občine Ljubljana (MOL). Kot so zatrdili, je Bicikelj veliko pripomogel k porastu deleža poti, opravljenih s kolesom v Ljubljani. "V zadnjih desetih letih lahko opazimo rastoč trend kolesarskega prometa, kar je razvidno tudi iz kolesarskih letopisov MOL," so zatrdili.

To potrjujejo številke. Od samega zagona sistema, 12. maja 2011, ko so postavili 30 postajališč s 300 kolesi, je sistem Bicikelj priljubljen, ocenjujejo na MOL: "Že prvi dan smo našteli 787 izposoj, do danes pa si je kolesa izposodilo več kot 217.000 uporabnikov, ki so skupaj opravili že blizu osem milijonov voženj. Praktično vse vožnje so bile krajše od ene ure in torej za uporabnike brezplačne." 

 17 odstotkov Ljubljančanov z aktivno letno naročnino, največ doslej

V obdobju epidemije se je število voženj sicer nekoliko znižalo, medtem ko se število aktivnih uporabnikov še vedno povečuje. "Tako imamo danes več kot 52.500 uporabnikov oziroma kar dobrih 17 odstotkov populacije Ljubljane z aktivno letno naročnino, kar je največ doslej," so zadovoljni na MOL.

Ob praznovanju 10. obletnice sistema Bicikelj je v sredo Ljubljano obiskal Jean-François Decaux, eden od glavnih izvršnih direktorjev skupine JCDecaux, katere član je tudi podjetje Europlakat, ki v okviru javno-zasebnega partnerstva upravlja s sistemom Bicikelj. Ob tej priložnosti je Jean-François Decaux povedal, da je pred desetimi leti Ljubljana postala prvo mesto na območju srednje Evrope, ki je z javno-zasebnim partnerstvom za občane in turiste vzpostavila samopostrežni sistem izposoje koles: "Zelo sem ponosen, da lahko danes praznujemo dosežke Biciklja v Ljubljani, ki je eden naših najbolj uspešnih sistemov na svetu, saj je v povprečju vsako kolo uporabljeno kar osemkrat vsak dan."

Odprtja nove postaje se je udeležil tudi župan Ljubljane Zoran Janković, ki je izpostavil, da se v MOL zavedajo, da je kolesarjenje za okolje in zdravje najboljša oblika mobilnosti. "Zato vseskozi posodabljamo kolesarsko infrastrukturo in tako skrbimo, da je kolesarjenje še varnejše in prijetnejše," je dejal.

V Kranju odprli Center trajnostne mobilnosti 

Kranjčani so se v ponedeljek razveselili nove pridobitve – vrata je odprl novozgrajeni objekt Center trajnostne mobilnosti (CTM). V njem bodo tako domačini kot obiskovalci Kranja lahko dobili osnovne informacije o uporabi trajnostnih načinov vsakodnevnega potovanja po in v okolici Mestne občine Kranj (MOK) ter se vpisali v sistem za izposojo koles ali souporabo vozil. "Obenem bo to tudi hitra popravljalnica koles," so pojasnili v MOK, ob tem pa izpostavili, da je center namenjen vsem uporabnikom javnega prevoza, kolesarjem, pešcem, invalidom ter uporabnikom souporabe vozil. "Na voljo bodo tudi parkirne in turistične informacije," so še poudarili.

V centru, ki ga bo upravljalo podjetje MM Ibis, bodo občasno organizirali tudi delavnice za varno kolesarjenje in pravilno ravnanje s kolesi. Učili bodo, kako se uporablja sistem KRsKOLESOM/Gorenjska bike, izobraževali o prometni varnosti in trajnostni mobilnosti, sprejemali bodo pobude in predloge občanov s tega področja. "Kranj postaja center digitalizacije in sodobnih tehnologij. Je pametno mesto, v katerem smo se zavezali trajnostni mobilnosti," je dejal v ponedeljek na odprtju župan MOK Matjaž Rakovec.

Sistem KRsKOLESOM zaživel v letu 2017, lani Gorenjska bike, skupno na voljo 245 koles

Najprej je MOK postavila šest postaj v okolici mestnega jedra. Ker je zanimanje za izposojo koles preseglo vsa pričakovanja, so začeli s širitvijo sistema, ki brez sofinanciranja z evropskimi sredstvi in brez donacij lokalnega gospodarstva ne bi bila možna v tolikšni meri in obsegu. "Zdaj namreč sistem obsega skupno 28 elektrificiranih postaj. V njem je 75 električnih in 95 navadnih koles," so pojasnili na MOK.

Julija lani se je še razširil v okviru enotnega sistem izposoje koles Gorenjska bike, ki je vzpostavljen v petih gorenjskih občinah – poleg kranjske še v občinah: Naklo, Radovljica, Tržič in Jesenice. "Skupno je na razpolago 245 koles, več kot polovica od teh s pomožnim električnim pogonom, izposoditi pa si jih je mogoče v vsaki od navedenih občin z veljavnim mesečnim ali letnim paketom," so zadovoljni v MOK.

KRsKOLESOM je postal bolj popularen v letu 2018, ko so v sistem uvedli električna kolesa. Kot pravijo na MOK, je zanimanje preseglo vsa pričakovanja, saj so zabeležili blizu 27.000 izposoj. "V letu 2019 smo zaradi porasta vandalizma na električnih kolesih podražili pakete, saj se je število uporabnikov in samih izposoj v primerjavi z letom 2018 skoraj prepolovilo. Lansko leto pa smo zaradi epidemioloških razmer in dokaj slabega vremena zabeležili dokaj slabo sezono, a upamo, da se bo že letos izboljšala," so razložili in dodali, da letos načrtujejo, da bodo v sistem dodali še dva trikolesnika.

Sistem KRsKOLESOM bodo v Kranju sicer širili zelo previdno, saj je treba upoštevati stroške vzdrževanja in dejstvo, da je sistem primeren predvsem v gosto naseljenih območjih, manj pa v primestnih naseljih, kjer imajo vsi svoja kolesa in tudi prostor za shranjevanje, so razložili v MOK.

Sistem izposoje koles v Novi Gorici bo zaživel konec prihodnjega tedna

Mestna občina Nova Gorica (MONG) je decembra 2020 imela vse pripravljeno za zagon sistema izposoje koles v mestu, katerega izbrani ponudnik je podjetje Nomago, vendar se je zaradi epidemije odprtje zamaknilo. "Uporabnikom bo na osmih postajališčih v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici na voljo 37 koles, od tega 26 navadnih in 11 električnih," so zagotovili v MONG, kjer si želijo, da bi izposoja v prvi vrsti zaživela med lokalnim prebivalstvom in turisti za opravljanje vsakdanjih obveznosti, opravkov, ogledov, saj bi na tak način znatno pripomogli k razbremenitvi mesta z avtomobilskim prometom za krajše razdalje. 

Medtem v MONG že načrtujejo korak naprej. Na razpis za sofinanciranje nameravajo prijaviti širitev sistema izposoje z 12 novimi postajališči. "S sosednjo Občino Gorica v Italiji pa tesno sodelujemo pri izvedbi rešitve integracije sistemov izposoje koles v Novi Gorici in sosednji Gorici," so predstavili načrte. 

GoNm začel s 25 kolesi, zdaj imajo v sistemu 75 koles

Tudi Novomeščani se ne branijo prevoza z izposojenimi kolesi. Sistem GoNm so v Mestni občini Novo mesto (MONM) uvedli jeseni 2017. Začeli so s petimi postajami in 25 kolesi, trenutno pa je v sistemu 15 postaj in 75 koles – 45 električnih in 30 navadnih. "V letu 2020 smo sklenili sporazum o vključitvi Občine Straža v sistem GoNm, postaja bo začela delovati konec maja," so dejali iz MONM.

Opažajo, da je vsako leto več povpraševanje – števili izposoj koles in uporabnikov naraščata. Kolesa so relativno dobro zasedena v poletnih mesecih, a bi si na MONM želeli, da bi z mestnim kolesom po opravkih odpravilo še več domačinov. "V času od začetka epidemije, ko smo zaradi razmer sezono začeli nekoliko kasneje, smo zaznali manj registriranih uporabnikov kot v letih poprej. V letu 2019, ki je bilo za nas najbolj uspešno leto, smo imeli v poletnih mesecih približno 40 izposoj na dan in leto zaključili s približno 10.000 izposoj v sezoni," so pojasnili z novomoške občine in še povedali, da v bližnji prihodnosti načrtujejo dodatne postaje in nova kolesa. "Že v tem letu bomo odprli vsaj eno postajo s petimi kolesi," so zagotovili.

Sistem KolesCE v Celju vzpostavili leta 2018 

Takrat so postavili 17 postaj in kupili 100 koles. Trenutno imajo 150 koles in 22 postaj, večina koles je električnih. V Mestni občini Celje so zadovoljni, da se je KolesCE zelo dobro prijelo in kot pravijo, postalo nepogrešljivo. "V sistemu je registriranih več kot 8.500 uporabnikov, ki so od vzpostavitve skupaj prekolesarili več kot 140.000 kilometrov. Zabeležili smo 102.000 najemov, to je v povprečju 3.200 najemov na mesec in 110 najemov na dan," so pojasnili iz občine in dodali, da so rekord postavili septembra 2020, ko so dosegli 332 najemov samo v Celju.

V štajerski prestolnici mestna kolesa še niso na voljo

Kot so nam sporočili z Mestne občine Maribor, so ravno sredi postopka izbire koncesionarja v projektu vzpostavitve sistema kratkotrajne izposoje oziroma souporabe koles. "V prvi fazi je predvidena ureditev petnajstih postaj s 130 kolesi na frekventnih točkah v mestnem središču in na desnem bregu Drave. V kasnejših fazah, ko bo sistem že dobro zaživel, bomo omrežje širili, upoštevajoč potrebe in želje uporabnikov," so razložili. Predvidevali so, da bo sistem zaživel že preteklo jesen, a se je postopek izbire koncesionarja zaradi dodatnih usklajevanj s ponudniki nekoliko zavlekel.

K večji priljubljenosti koles delno prispevala naša ekonomska računica

Ali na podlagi vseh omenjenih podatkov in številk, s katerimi so slovenske mestne občine večinoma zadovoljne, lahko govorimo, da gre za premike v naših glavah? Ali smo sprejeli, da bo manjše število avtomobilov prispevalo k manjšemu kaosu v mestih, čistejšemu zraku in da je kolo dobro za naše zdravje? Ali gre zgolj za našo preračunljivost: bolje da grem s kolesom, zaradi gostega prometa bom prišel hitreje, pa še težav s parkiranjem ne bom imel?

Na AMZS so nam že pred časom povedali, da že dlje časa spremljajo spreminjanje mobilnostnih navad, ki se ali pa bi se morale dogajati v Sloveniji. Promet namreč prispeva pomemben delež negativnih učinkov na okolje. Izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo v prometu, so v Sloveniji največja težava, saj se na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, izpusti iz prometa pa naraščajo. "Zanimiva je primerjava, da na ravni Evropske unije v prometu nastane približno četrtina vseh izpustov, pri nas pa je ta delež kar tretjinski. Količina izpustov iz prometa se je v primerjavi z letom 1990 več kot podvojila. Te rasti pa še kar ni konec – po napovedih, zapisanih v osnutku Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, se bo potniški promet z domačimi vozili do leta 2030 povečal za 24 do 27 odstotkov, tovorni promet pa še mnogo bolj, za 56 do 65 odstotkov," so z AMZS povzeli podatke iz članka Čisto do vrat, avtorja Staša Zgornika v posebni izdaji Mladine Vroči planet: premisleki in napotila za reševanje podnebne kriz. 

Vodja področja varna mobilnosti Erik Logar z AMZS pa je za naš zdajšnji članek pojasnil, da je kolo v mestih nedvomno ustrezna nadomestna oblika mobilnosti. Po času potovanja je namreč povsem primerljivo ali celo hitrejše kot promet osebnih vozil – posebno če prištejemo še čas iskanja parkirnega mesta – pa tudi učinkovitejše kot mestni promet. 

Logar je prepričan, da k vse pogostejši uporabi koles zagotovo prispeva čedalje večja ponudba kratkotrajne izposoje tega prevoznega sredstva in tudi kombinacije uporabe, na primer javnega prevoza ter kolesa. Ob tem ocenjuje, da je k večji priljubljenosti koles delno že prispevala tudi ekonomska računica ljudi. "Lastništvo avtomobila oziroma več avtomobilov v družini ni poceni, zlasti če ga nekdo zelo malo uporablja. Morda je za koga že ugodnejša uporaba kolesa in drugih oblik mikromobilnosti ter kratkoročni najem avtomobila takrat, ko ga potrebuje," je pojasnil sogovornik.

Kolesarjenje, sicer spodbudna oblika mobilnosti, ima omejitve

Na drugi strani ima kolesarjenje omejitve – v hladnem, zimskem ali deževnem vremenu ni ravno privlačno. Postavlja se tudi vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj ustrezne, varne, enovite in povezane kolesarske infrastruktura? Glede na to, da so kolesarji precej bolj izpostavljeni udeleženci v prometu, bi to namreč v prihodnje lahko vplivalo na raven prometne varnosti.

V vseh mestnih občinah, ki so sodelovale pri pripravi našega članka, so občinarji na to dilemo odgovarjali precej podobno. Pohvalili so se, koliko kilometrov kolesarskih stez imajo, kako nenehno širijo in izboljšujejo kolesarske povezave ter na ta način vzpostavljajo varno in funkcionalno alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. V vseh občinah imajo podoben cilj: zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ki bo spodbujala rabo trajnostnih načinov premikanja po mestu in širše. 

'Vprašanje je, kdaj bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti?'

Erik Logar na drugi strani opozarja, da je problem razvoja mestne kolesarske infrastrukture ravno v umeščanju kolesarskih površin v obstoječi razpoložljivi prostor in gabarite. Prepričan je, da bodo z naraščanjem števila kolesarjev mnoge kolesarske površine postale preobremenjene, zato bo treba razmisliti o njihov širitvi, alternativnih kolesarskih površinah in podobno. "Vprašanje je, kdaj bomo prišli do točke, ko bomo na primer, morda vsaj v delu leta, ko je podnebje tem oblikam mobilnosti bolj naklonjeno, en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti. To bi bil pomemben preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih," je bil jasen sogovornik.

Hkrati se zaveda, da morajo deležniki ob večanju števila uporabnikov mikromobilnosti organizirati tudi izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti na področju prometne varnosti, da bo uporaba teh prevoznih sredstev bolj varna in da bo nesreč manj. "V AMZS še posebej izpostavljamo, da je za zagotavljanje prometne varnosti ključno spoštovanje cestnoprometnih predpisov, medsebojno spoštovanje različnih udeležencev v prometu in strpnost. Uporabniki mikromobilnosti pa se morajo zavedati, da sodijo med ranljivejše udeležence v prometu in da lahko veliko za svojo varnost storijo tudi sami," je strnil Erik Logar.