Vprašanje izbrisanih še odprto

Državni zbor kljub dvema ustavnima odločbama, opozorilom domačih in tujih nevladnih institucij ter mednarodnih ustanov, še ni uspel doseči zadovoljive večine za rešitev gordijskega vozla.

Predstavniki Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije so se prav danes udeležili seje odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki je obravnaval njihovo peticijo. V njej pozivajo evropske institucije, naj ne dopuščajo kršitve osnovnih načel prava in spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji, še posebno v luči slovenskega sopredsedovanja Evropski uniji leta 2008. Odbor je odločil, da vprašanje izbrisanih ostaja odprto. Odbor bo namreč na slovensko vlado naslovil vprašanje, kako bo rešila problem izbrisanih.

Pravni zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic je nad takšnim odzivom sicer "izredno ugodno presenečen", hkrati pa poudarja, da bi bilo skrajno naivno kar koli pričakovati od EU, češ da je to "klub sebičnih ekonomskih interesov držav članic, človekove pravice pa so samo lep okrasek na tej fasadi".

Društvo bo v torek pripravilo novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili potek obravnave peticije. Predstavili pa bodo tudi vzorčno tožbo za odškodnino, ki naj bi jo v prihodnjih dneh poskušalo vložiti čim več od 4093 izbrisanih, ki so leta 2004 prejeli dopolnilne odločbe, da se jim prizna stalno bivanje v Sloveniji od leta 1992.

V Sloveniji bo ob tej obletnici potekalo kar nekaj dogodkov v okviru t.i. tedna izbrisanih, s katerimi želijo akterji opozoriti na nerešeno problematiko. Teden se bo uradno začel z gledališko predstavo Izbrisani d.o.o, ki bo nocoj potekala v centru Rog, kjer bodo predvajali tudi dokumentarne filme, organiziran pa bo tudi solidarnostni koncert. Teden izbrisanih se bo uradno zaključil v sredo, 7. marca, v Cankarjevem domu, kjer bo Mirovni inštitut pripravil forum z naslovom Dosegljiv ideal ali mrtva črka na papirju.

Na rešitev problematike so Slovenijo opozarjali domači in evropski varuh za človekove pravice, Evropska komisija, Amnesty International Slovenije in druge institucije ter organizacije. Evropska pisarna Amnesty Intenational je ob 15. obletnici o problematiki med drugim obvestila parlamentarni odbor Evropskega parlamenta o državljanskih svoboščinah in pristojne komisarje Evropske komisije, so sporočili iz Amnesty International Slovenije.

Izbrisani pozivajo EU

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije poudarja, da v Sloveniji doslej za rešitev vprašanja ni bilo narejeno veliko.

"V nasprotju s tem pa smo iz tujine v teh dveh letih dobili zelo močno podporo tako od institucij Sveta Evrope (komisar za človekove pravice in komisija ECRI) kakor tudi od dveh pomembnih odborov OZN (za človekove pravice in za ekonomsko-socialne pravice). Slednji v svojem poročilu iz novembra 2005 'močno priporoča, da država povrne status stalnega prebivalca vsem prizadetim posameznikom v skladu z odločbami ustavnega sodišča.' Iz najnovejšega poročila ECRI pa citiramo: 'ECRI izraža resno zaskrbljenost nad dejstvom, da približno dve tretjini 'izbrisanih', ki so po 26. februarju 1992 dobili državljanstvo ali stalno prebivališče, še vedno ne morejo dobiti vrnjenih njihov pravic, povezanih s stalnim prebivališčem, z učinkovanjem od datuma izbrisa.' Verjeli smo, da so te vrednote hkrati tudi vrednote, za katere se zavzema EU, zato smo globoko razočarani nad skrajno birokratskim pristopom Komisije k naši peticiji," so še sporočili iz društva in dodali, da EU ne prosijo, naj intervenira v domače zadeve Slovenije, kar ni v pristojnosti Komisije. Pozivajo samo k političnemu, ne birokratskemu ovrednotenju ravnanja slovenskih oblasti v tej zadevi, upoštevajoč pri tem tudi znamenite "kopenhagenske kriterije" za sprejem novih držav-članic.

"Končno vprašanje naše peticije se glasi: 'Doklej bo EU še tolerirala tako očitne ekscese slovenskih oblasti nasproti temeljnim načelom pravne države in nasproti spoštovanju človekovih pravic?" se v sporočilu za javnost sprašuje predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, Marko Perak.

Slovenija naj prevzame odgovornost

Evropska unija si ne more več zatiskati oči pred bedo na tisoče ljudi, ki še vedno živijo v pravnih vicah ali čakajo na nadomestilo od slovenskih oblasti, ker so jim odrekle najbolj temeljne pravice, so ob 15. obletnici izbrisanih poudarili v mednarodni človekoljubni organizaciji Amnesty International (AI). "Čas je, da EU zagotovi, da bo Slovenija prevzela svojo odgovornost" še pred prevzemom predsedovanja uniji v prvi polovici leta 2008, je AI danes v pismu pozvala EU.

Slovenske oblasti so počasne in neučinkovite pri reševanju resnega problema človekovih pravic, ki je nastal zaradi ukrepov slovenskih oblasti iz leta 1992, čeprav je slovensko ustavno sodišče te ukrepe označilo kot neustavne, obsodili pa so jih tudi Združeni narodi in Svet Evrope, opozarjajo v AI.

"Veliko je še treba storiti in EU si ne more privoščiti tiščanja glave v pesek, sploh ne v letu, ki ga je razglasila za leto enakih možnosti, in predvsem ne v državi, ki bo kmalu prevzela predsedovanje EU," je pozval direktor urada AI v Bruslju Dick Oosting v pismu, naslovljenem na Evropsko komisijo, Evropski parlament in nemško predsedstvo EU.

Pred natanko petnajstimi leti, nekaj mesecev po razglasitvi samostojnosti Slovenije, so tedanje oblasti sprejele nenavadno odločitev, ki so jo obsodili slovensko ustavno sodišče, Združeni narodi in Svet Evrope. Odločile so se za umik več kot 18.000 oseb, večinoma romskega rodu, iz slovenskega registra stalnih prebivalcev, piše AI.

S tem so "izbrisanim" iz registra čez noč odrekle številne temeljne pravice, opozarjajo v organizaciji. AI je od tedaj dosledno beležila primere, ko je bil ljudem onemogočen dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja ali ko so zaradi tega ukrepa izgubili domove, službe in pokojnine.

"Obstajajo tragični primeri ljudi, ki so jim odrekli oskrbo, čeprav so bili sredi zdravljenja, otrok, ki jim več let niso dovolili vpisa v šole, in družin, ki po izgubi službe in domov živijo v bedi," je ponazoril direktor urada AI.

Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je konec januarja v odzivu na takšne pozive poudaril, da Evropska komisija ni pristojna za posredovanje pri slovenski vladi v primeru reševanja vprašanja izbrisanih. "Odločitev o dodelitvi statusa stalnega rezidenta" tem osebam ne sodi v okvir pravnega reda unije in ostaja v celoti v pristojnosti nacionalne zakonodaje", je pojasnil.

Na to izjavo se je tedaj ostro odzval pravni zastopnik Društva izbrisanih Matevž Krivic, sicer avtor posebne peticije o izbrisanih, ki jo bo danes popoldne v Bruslju obravnaval odbor Evropskega parlamenta za peticije. "Kdor je od bruseljskih evrokratov resno pričakoval kaj več od Frattinijevega skrajno birokratskega sprenevedanja, je pač naivnež, ki mu ni pomoči," meni Krivic.

'Slovenija je ravnala demokratično'

"Problematika tako imenovanih "izbrisanih" je neločljivo povezana z vprašanjem temeljnih vrednot naše države in še posebej osamosvojitve Slovenije. Problem, kot ga po Evropi vztrajno prikazujejo nekateri slovenski ultralevičarji, ki zavajajo s trditvami, po katerih naj bi v Sloveniji ob osamosvojitvi 18.500 ljudem odvzeli državljanstvo in so ti ostali brez njega, v resnici sploh ne obstaja. Še več, resnica je prav nasprotna. Prav vsakemu prebivalcu je bila namreč ob osamosvojitvi ponujena možnost pridobitve državljanstva in Slovenija je edina nova država v Evropi, ki je ravnala tako demokratično," je povedal poslanec SDS Branko Grims.

Grims je v sporočilu za javnost še zapisal, da je stališče SDS glede reševanja tega vprašanja vseskozi enako. "Če so bile komur koli v procesih osamosvojitve Slovenije res storjene krivice, jih je treba popraviti; nikakor pa ne smejo imeti koristi tisti, ki so 'kalkulirali' glede osamosvojitve. To je mogoče doseči le z individualno obravnavo vsakega primera, kar pa zaradi pomanjkljive odločbe ustavnega sodišča brez ustavnega zakona praktično ni izvedljivo. Ker bi se ob obravnavi ustavnega zakona razgalilo vse manipulacije na eni ter osvetlilo dejstva v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije na drugi strani, del političnih strank kategorično zavrača vsako razpravo o ustavnem zakonu. Brez razprave o ustavnem zakonu pa tudi ni mogoče doseči o njem kompromisa," meni Grims in dodaja, da želi tiste, ki kategorično zavračajo razpravo o ustavnem zakonu in računajo, da bodo iz tega dolgoročno imeli politični profit, ponovno opozoriti, da s tem ravnanjem potiskajo Slovenijo v neprijeten položaj, ko moramo v tujini vedno znova pojasnjevati problematiko slovenske osamosvojitve, na katero bi vendar morali biti vsi upravičeno ponosni.

"Ob 15. obletnici prenosa iz registra prebivalstva s stalnim prebivališčem v register brez stalnega prebivališča (kar seveda ni nikakršen izbris državljanstva), želimo posebej opozoriti, da se je za ureditev tega vprašanja z ustavnim zakonom izreklo na anketi javnega mnenja leta 2005 skoraj 60% vprašanih, proti pa manj kot četrtina. Za ustavni zakon sta se med drugimi že v začetku leta 2004 izrekla tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek in takratni predsednik državnega zbora Borut Pahor. Žal pa sta tedaj prevladali radikalni struji v SD in LDS, zato dogovor na koncu vendarle ni bil dosežen. Namesto v smeri nadaljnjega dogovarjanja o individualni obravnavi vsakega primera posebej je vlada LDS-SD začela izdajati odločbe brez preverjanja podatkov, kar se je hitro spremenilo v farso, saj so jih na desetine poslali na neobstoječe naslove," še pravi poslanec SDS.

Sicer so v SDS trdno prepričani, da bi bilo za ugled Slovenije v svetu najbolje, če bi vse politične stranke pristale na argumentiran dialog o tej problematiki in vzpostavile dejansko pozitiven odnos do slovenske osamosvojitve tudi v dejanjih in ne le v besedah, kar pomeni, da bi se dogovorile za takojšen začetek postopka sprejemanja ustavnega zakona, katerega osnutek je Vlada Republike Slovenije pripravila že pred več meseci.

Na Grimsove trditve se je odzval Krivic in povedal, da je ustavno sodišče že dvakrat ugotovilo, da je bila izbrisanim z izbrisom storjena krivica, kar so medtem potrdili tudi dva odbora OZN, komisar za človekove pravice Sveta Evrope in komisija ECRI.

"Komur je država nekaj nezakonito odvzela, mu mora to tudi vrniti. Odrekati povrnitev sodno priznane pravice nekomu zato, ker je bil domnevno proti osamosvojitvi, je diskriminacija iz političnih razlogov: tvojih socialnih pravic, tvojega zakonitega statusa ti ne priznamo, ker ti očitamo (celo brez razlogov), da si nasprotoval osamosvojitvi Slovenije! Vlada, ki si upa trditi kaj takega, se norčuje iz najbolj elementarnih načel pravne države," pravi Krivic in dodaja, da je država izbris naredila "z eno potezo peresa, brez vsake individualne odločbe, celo brez obvestila."

Vlada: Ustavni zakon najprimernejši

Vlada in ministrstvo za notranje zadeve pa še naprej vztrajata, da je naboljša rešitev vprašanja izbrisanih njihov predlog ustavnega zakona, ki so ga že leta 2005 poslali v usklajevanje parlamentarnim strankam. Na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da je prav ustavni zakon prava rešitev za urejanje "vprašanja oseb, ki si niso uredile statusa v RS po letu 1992, saj bi s tem celovito uredili problematiko, zaradi katere je bila doslej sprejeta že vrsta zakonov, ki naj bi omogočili posamezne rešitve."

V vladi so tudi prepričani, da je bilo državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ ponujenih dovolj možnosti, da uredijo svoj status v Republiki Sloveniji, kar je po njihovih evidencah večina tudi naredila in brez težav živi v Republiki Sloveniji. Vlada to dokazuje s podatkom, da je prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji od leta 2004 pa do konca leta 2006 vložilo le 219 ljudi.