Državni zbor je z 41 glasovi za in štirimi proti odločil, da se referendumsko vprašanje v najnovejši pobudi opozicijskih SDS in NSi glede sistemskega zakona o izbrisanih pošlje ustavnemu sodišču, ki bo presojalo njegovo morebitno neustavnost. Seje se iz protesta niso udeležili poslanci opozicijskih SDS, NSi in SNS.
Zahtevo, da se referendumsko vprašanje glede sistemskega zakona o izbrisanih pošlje v presojo ustavnemu sodišču, so podprli poslanci LDS (glasovanja so se vzdržali Jožef Školč, Tone Partljič in Ciril Pucko), ZLSD ter DeSUS in poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec, medtem ko so štirje na seji navzoči poslanci SLS (Janez Podobnik, Stanislav Brenčič, Franci Rokavec, Ivan Božič) glasovali proti. Štirih poslancev SMS ni bilo v dvorani.
Državni zbor namreč ugotavlja, da se referendumsko vprašanje nanaša tudi na vsebine, o katerih je ustavno sodišče že presodilo in glede katerih ni prostora za prosto zakonodajno presojo. Poleg tega bi morebitni negativni izid referenduma povzročil protiustavne posledice, saj najmanj eno leto po izvedbi referenduma ne bi bilo mogoče izvršiti odločbe ustavnega sodišča, s tem pa bi se tudi podaljšalo protiustavno stanje. Gre za odločitev ustavnega sodišča iz aprila lani, po kateri imajo dovoljenja in ugotovitvene odločbe o stalnem prebivanju učinek za nazaj. Državni zbor obenem ugotavlja, da so pobudniki referenduma zlorabili institut pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za zavlačevanja zakonodajnega postopka, katerega cilj je izvršitev omenjene odločbe ustavnega sodišča.
Glede na to je referendumska pobuda po mnenju parlamentarne večine v očitnem nasprotju s petimi členi ustave. Državni zbor tako meni, da je pobuda v nasprotju s splošnimi ustavnimi določbami, ki govorijo o tem, da je Slovenija demokratična republika (1. člen) in pravna država (2. člen), pa tudi s 3. členom o načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno vejo. Poleg tega so poslanke in poslanci koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS prepričani, da je referendumska pobuda v nasprotju s 15. členom ustave. Ta govori o uresničevanju in omejevanju pravic. Prav tako naj bi bila pobuda v nasprotju s 87. členom ustave, ki pravi, da lahko pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb državni zbor določa samo z zakonom.
