Na rednem februarskem zasedanju je kar 30 zadev, zasedanja pa se bodo predvidoma zavlekla do poznih večernih ur. V okviru februarskega zasedanja naj bi DZ ratificiral tudi Severnoatlantsko pogodbo. Po določitvi dnevnega reda so se začela tradicionalna vprašanja poslank in poslancev predstavnikom vlade. V skladu s poslovnikom je na prva tri ustna vprašanja opozicijskih poslancev odgovoril predsednik vlade Anton Rop.
Premier Rop je odgovarjal na vprašanja Igorja Štembergerja (SMS), Zmaga Jelinčiča (SNS) in Janeza Janše (SDS). Štembergerja je zanimal nadzor nad plačami vodilnih v javnih zavodih, ki krepko presegajo slovensko povprečje, nekatere med njimi pa celo plačo, ki jo prejema predsednik vlade. Predsednik nacionalne stranke je predsednika vlade opozoril na domnevne nepravilnosti na ministrstvu za zdravje in ga vprašal, kdaj namerava prekiniti sporne aktivnosti ministra za zdravje. Jelinčič je namreč prepričan, da bi bilo ministra za zdravje Dušana Kebra smiselno zamenjati, saj je "goden" za interpelacijo. Janša pa je Ropu zastavil vprašanje o problematiki varčevalcev v hranilno kreditni službi Sicura in ga opozoril na po njegovem mnenju neustrezno ravnanje nekaterih vladnih organov.
Štemberger je dejal, da nekateri direktorji javnih zavodov dobijo tudi 2,6 milijona bruto mesečno in tako v enem mesecu zaslužijo približno 23 minimalnih plač. Rekorderka med direktorji javnih zavodov je v enem mesecu zaslužila toliko kot delavec z minimalno plačo v dveh letih, delavec, ki prejema zajamčeno plačo, pa mora za ta denar delati dobra štiri leta. Vlada nima nikakršnega pregleda in nadzora nad temi plačami, je ocenil poslanec SMS. Po njegovem mnenju tudi občine ne vedo, kakšne plače dobivajo direktorji zavodov, ki so v njihovi lasti. Sklepanje individualnih plač je očitno postalo pravilo, prav tako tudi veliki dodatki za delovno uspešnost. Štembergerja je zanimalo, kdo v državi opravlja nadzor nad plačami v javnih zavodih oz. kdo bi to moral početi, kakšni bodo ukrepi v primeru ugotovljenih preveč izplačanih plač in kdaj bo vlada omejila plače privilegiranim posameznikom.
Plače v javnem sektorju so javne in tudi v primerih, ko je prišlo do posameznih dvigov plač, so bile javne in zato tudi predmet obravnave, kar je prav, je dejal Rop. Po individualnih pogodbah je bilo v letu 2003 zaposlenih 3021 javnih uslužbencev, njihova povprečna bruto plača pa je znašala 690.000 tolarjev. V primerih, ki jih je omenjal Štemberger, je prišlo do prekoračitve plač in so bili že izvedeni ukrepi oz. poračuni, je opozoril Rop in zatrdil, da bo tudi v drugih primerih tako. Preveč izplačane plače bo treba vrniti, če pa bo potrebno, bodo sveti posameznih zavodov razrešeni. Sveti zavodov so torej tisti, ki so odgovorni za nadzor, za nadzor nad sveti pa posamezni ministri. Potekajo dogovori, da bi plače vodilnih objavili na internetu. Sicer pa smo v zadnjih dveh letih uspeli omejili plače v javnem sektorju, je opozoril premier. Tudi razlike med plačami so se po njegovih besedah zmanjšale. Sredi leta bo začel veljati novi zakon o plačah v javnem sektorju, ki bo ta razmerja še dodatno omejil, in sicer v razmerju 1 proti 10. Gledano v celoti je plačna politika uspešna in dobra, če pa je v posameznih primerih prišlo do prekoračenj, bo to sankcionirano z vrnitvijo preveč izplačanih plač in sankcijami tistih v svetih zavodov, ki so takšne nepravilnosti dopustili, je dejal Rop.
Jelinčič predlagal interpelacijo ministra Kebra
Prvak SNS Zmago Jelinčič je predsednika vlade vprašal, kdaj namerava prekiniti "čudne" aktivnosti ministra za zdravje Dušana Kebra in direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Boruta Miklavčiča. Jelinčič je v svojem vprašanju nanizal kar nekaj primerov domnevnih zlorab zlasti zakona o javnih naročilih, tako je premieru dejal, da bi bilo ministra smiselno zamenjati oziroma interpelirati. Ob tem je Ropa opozoril, na sporno menjalno pogodbo med ljubljansko mestno občino in Kliničnim centrom, ter na domnevne kršitve zakona o javnih naročilih na očesni kliniki, onkološkem inštitutu in Splošni bolnišnici Izola. V številnih primerih spornih javnih naročil naj bi bilo po Jelinčičevih besedah prisotno tudi podjetje Mollier, ki naj bi bilo povezano z ministrom za zdravje.
Predsednik vlade je prepričan, da bi na vsa vprašanja lahko odgovorili na zdravstvenem ministrstvu in pojasnil, da nekateri primeri iz preteklosti kažejo na to, da so nekateri postopki v preteklosti potekali "bolj po domače". Rop tudi ocenjuje, da nekateri primeri iz preteklosti kažejo, da so nekatera javna naročila oziroma naročila, ki so potekala v zdravstvu, potekala neracionalno in da so se morda nekateri dobavitelji navadili, da to poteka precej avtomatično in domače. Ob tem pa je Jelinčiču tudi pojasnil, da za primere sporne oddaje javnih naročil obstaja Državna revizijska komisija, ki te primere obravnava in lahko v vsakem primeru tudi da poročilo. In v vseh teh primerih so takšni pregledi tudi možni, je pojasnil in dodal, da je proračunska inšpekcija posebej pregledala primer bolnišnice Trnovo. Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen in omenil primer svetovanja avstralske družbe HIC, ki naj bi za svetovanje, vredno več kot milijon evrov, pridobila brez javnega naročila, nanizal pa je tudi druga sporna naročila. Poudaril je, da bi bilo ministra, ki je po poslančevem mnenju "goden" za interpelacijo, smiselno zamenjati.
Janša o propadu Sicure
Janez Janša je Ropa spraševal o prizadevanjih za rešitev in poplačilo opeharjenih varčevalcev propadle hranilno kreditne službe Sicura. Janša je "za osvežitev spomina" podrobno pojasnil tudi ozadje tega primera in akterje izvorne afere Optimizem, ki je izbruhnila aprila 1993 in v katero je bil po njegovih besedah "do vratu" vpleten tudi zdajšnji izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Predsednik vlade Rop na konkretne očitke ni odgovarjal, zagotovil pa je, da bo odgovoril varčevalcem Sicure in jim pojasnil kdo, kdaj in kako je bil v zvezi s primerom Sicure odgovoren, kdo je v posameznih primerih ravnal nekorektno in v nasprotju s svojimi pristojnostmi ter kaj lahko varčevalci v okviru dane situacije sploh storijo. Premier Rop je tako zagotovil, da bodo vsekakor povedali, v katerih primerih in na kakšen način je možno najti rešitve, s čimer bi del škode nedvomno ogoljufanih varčevalcev v tem primeru povrnili.
V dopolnilnem vprašanju pa je opozicijski prvak še opozoril, da so bili o tem primeru obveščeni številni vladni organi, med drugim urad vlade za preprečevanje korupcije, ki pa po mnenju Janše v tem primeru ni opravil svoje naloge. Krivdo za to je pripisal tudi temu, da je v uradu "na enem od najvišjih položajev" tudi Drago Kos, ki je bil nedavno že drugič obsojen zaradi nezakonitega prisluškovanju novinarju TV Slovenije Tomažu Rancu. Kljub temu Kos, ki je nezakonito prisluškoval, še vedno opravlja svojo funkcijo in preganja korupcijo, je navedel Janša. Ob tem je predsednika vlade konkretno vprašal, ali podpira takšno ravnanje "svojega uradnika", ali ga bo zamenjal ali je Kos nezakonito prisluškoval celo po nalogu vlade?
Rop na vprašanja Janše ni mogel odgovoril, saj, kot je pojasnil, takrat, ko se je dogajal primer Ranc, ni bil pristojen za nobeno od teh področij, "na katero se je to nanašalo, ko se je in če se je nanašalo". Glede urada za preprečevanje korupcije pa je Janšo spomnil, da se ta spreminja v posebno od vlade neodvisno komisijo za preprečevanje korupcije. Roki in razpisi za vse vodstvene funkcije v tej komisije že tečejo, o predsedniku komisije pa bo odločal DZ.
V nadaljevanju seje
Poslanke in poslanci so na ministrice in ministre naslovili več kot 30 poslanskih vprašanj, med katerimi je bil najbolj pod "udarom" minister za zdravje Dušan Keber. Poslanci so namreč nanj naslovili vprašanja o zdravstveni reformi in kadrovskih potrebah v zdravstvu, o darovanju organov ter o dvojezičnosti navodil za uporabo zdravil. Parlamentarce sicer v torek čaka naporen dan, saj bodo odločali o štirih zahtevah poslancev, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovorih ministrov. Tako je Mihael Brejc (SDS) zahteval razpravo o odgovoru ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega o brezposelnosti. Alojz Sok (NSi) ni bil zadovoljen z odgovorom ministra za pravosodje Ivana Bizjaka o pravosodnem izpitu, Franci Rokavec (SLS) pa z odgovorom ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja o zamenjavah v vrhu Telekoma. Državni zbor pa bo v torek zvečer odločal tudi o odgovoru ministra za notranje zadeve Rada Bohinca o visokih plačah v javnem sektorju.
