Vplivneži zaradi novega zakona na nogah, ministrica: Gre za politično peticijo

"Če želiš, da se ohrani tvoja pravica do svobode govora, prosim podpiši peticijo," poziva vplivnica in nekdanja podpredsednica SDS podmladka Zala Klopčič. 

Posameznikov, ki so sledili pozivu k podpisu peticije, je do tega trenutka že več kot 11.000. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pravi, da spremljamo šolski primer širjenja dezinformacij in da zakon v ničemer ne govori o vplivnežih, razen: "Ko gre za oglaševanje različnih izdelkov, mora pisati, da je to oglasno besedilo, da gre za večjo zaščito otrok in pa seveda tam, kjer gre za nagovarjanje k hudim dejanjem, kot so kazniva dejanja, nasilje, terorizem in tako naprej. Vse ostalo, kar se tiče zakona, za vplivneže ne velja". 

Da ne razume sodobnih oblik komuniciranja in da ne razlikuje med profesionalnim in neprofesionalnim ustvarjanjem, ministrstvu za kulturo očita specialist za družbena omrežja in vplivnostni marketing Jan Macarol Vrabec. "V sodobnem svetu smo pravzaprav čisto vsi mediji in stroka je pričakovala, da bo nov zakon znal ločiti te medijske oblike, da bo znal povedati, kaj so tradicionalni mediji, televizija, radio in ostalo, kar so v končni fazi vplivneži," pove. 

Profesionalni vplivneži, ki vsebine distribuirajo z namenom ustvarjanja prihodka, bi morali biti po njegovem vpisani tudi v razvid medijev. Da vplivnež v predlogu zakona ni enak klasičnemu mediju, pa je prepričan novinar, raziskovalec in aktivist Domen Savič. "Predlog zakona, kakor ga jaz razumem, nikjer ne omenja vpisa vplivnežev v razvid medijev, nikjer ne omenja, da je vplivnež enak klasičnemu mediju, ampak vplivneža omenja samo v določenih kontekstih, ki so posledica evropske zakonodaje oz. evropske regulative, ki jo moramo prevesti v slovenski pravni okvir," pojasni.

Strokovnjak na področju medijskega prava Cene Grčar opozorja, da je predlog zakona sporen ravno v definiciji vplivneža, ki je preširoka. V 3. členu namreč piše, da so vplivneži ustvarjalci spletnih vsebin, katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes. "Po moje bi morali definirati, da je vplivnež tisti, ki objavlja, razširja, namen tega pa je predvsem ekonomska korist."

Pri interpretaciji spornega člena lahko namreč pod definicijo vplivneža zapade tudi nekdo, ki objavlja mnenja z namenom vplivanja na javnost, pri tem pa nima nobenih ekonomskih koristi ali posledic, dodaja Grčar, taka oseba pa ne more biti vplivnež, saj smo potem kmalu lahko vplivneži vsi.  

Da smo bili v teh dneh priča veliki poplavi dezinformacij, pa meni pravnica in ekonomistka, doktorica Ana Čertanec. Gre za povsem nestrokovno, pa tudi nekritično komentiranje zakona in njegovih, pogosto površno in povsem laično prebranih določil. 

Ministrica pravi, da je peticija ne skrbi. "Sama peticija z našim zakonom kot takim in pa delom vplivnežev nima popolnoma nič, gre za politično motivirano peticijo."

Dolgo pričakovani prenovljeni medijski zakon naj bi, če bo na koncu tudi sprejet, na vplivneže vplival le v nekaterih, redkih določbah, denimo tistih, ki urejajo sponzoriranje in umeščanje izdelkov v objave na družbenih omrežjih. Prav tako naj bi reguliral vključevanje otrok v oglaševanje na družbenih omrežjih.