Vpliv covida-19 v gorah: več planincev v sredogorju, več ponesrečenih Slovencev

Število reševalnih intervencij v gorah vse bolj narašča. V zadnjih petih letih se je povečalo za kar 40 odstotkov. Primeri iz zadnjih let kažejo, da so pogosti vzroki za nesreče: pomanjkljive informacije, nepoznavanje in podcenjevanje gorskega sveta, fizična in psihična nepripravljenost na 'presenečenja', ki jih skriva gorski svet, pa tudi pomanjkljiva oprema, navajata podatke Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) in policija.

V zadnjih tednih policisti in gorski reševalci opažajo velik porast planincev v sredogorju, pa tudi visokogorju. Menijo, da na to med drugim vpliva novi koronavirus, saj se ljudje zaradi njega manj odpravljajo na potovanja v druge države in obmorska letovišča. »Zadnje intervencije kažejo, da v sredogorje in tudi visokogorje zahajajo ljudje, ki si glede na svoje poznavanje hoje v hribih velikokrat zastavijo predrzne cilje,« opažajo na GRZS in policiji.

Zadnji primeri gorskih nesreč

Če se zazremo samo v bližnje pretekle dni. Policijski helikopter je z ekipo za reševanje v gorah včeraj posredoval trikrat. Na Mojstrovki je tuj planinec v paniki oziroma strahu obstal v steni. Letalec reševalec ga je z vitlom dvignil helikopter. Na Doliču si je planinec poškodoval nogo, na pobočju Batognice pa je po zdrsu in padcu umrla planinka, je sporočil Bojan Kos s Policijske uprave Kranj.

Posadka policijskega helikopterja je z ekipo za reševanje v gorah v nedeljo prav tako trikrat poletela na pomoč planincem. Eden od teh primerov je moški, ki se je pri sestopu z Vogla izgubil in obnemogel. Reševalci so ga našli in rešili na neprehodnem terenu.

Pretekli petek je posadka policijskega helikopterja skupaj z ekipo za reševanje v gorah samo dopoldan posredovala štirikrat. Planinci so zaradi bolezni, poškodbe, izčrpanosti, eden pa je zašel s poti, potrebovali pomoč.

Pohodniki pogosto zaidejo tudi zato, ker se preveč zanašajo na sodobno tehnologijo. Kamniška gorska reševalca sta tako pred dobrim tednom dni pomagala dvema slovenskima planincema, ki sta se na poti na Veliko planino izgubila zato, ker sta slepo sledila navigaciji na telefonu. Ko sta pohodnika le ugotovila, da sta se ujela v brezizhoden položaj, sta poklicala gorske reševalce in jim povedala, da ne moreta ne naprej ne nazaj. Rešila ju je ekipa za reševanje v gorah na Brniku, ki je s posadko helikopterja Slovenske vojske izgubljena prepeljala v dolino.

10., 12., in 14. julija so gorski reševalci pomagali pri kar petih gorskih nesrečah, so danes statistiko predstavili gorski reševalci na novinarski konferneci GRZS in policije na Voglu.

Da bodo počitnice kljub covidu-19 in vsem omejitvam lepe, gorski reševalci in policisti svetujejo, naj obiskovalci poskrbijo za dobro pripravo na izbrano turo 

Predvsem pa je pomembno, da se pred tem vprašajo, ali je tura, ki so si jo zamislili, primerna za njih. Prihranili si bodo namreč veliko težav, če bodo upoštevali svojo telesno in psihično pripravljenost ter seveda zdravstveno stanje. 

Ob tem gorski reševalci in policisti še svetujejo: "Vedno preverite vreme in se na turo odpravite zgodaj zjutraj, primerno opremljeni. V primeru neizkušenosti in nepoznavanja izbranega cilja se ne zanašajte na objave na raznih forumih in socialnih omrežjih. Dobro si poglejte načrt poti in si pot začrtajte po za to ustreznem zemljevidu. Ne uporabljate Google maps, ne zahajajte s planinskih poti v brezpotja in spremljajte markacije. Velika previdnost velja tudi pri fotografiranju z mobilnimi telefoni. Obiskovalci gora vse prevečkrat tvegajo preveč, da lahko drzno fotografijo objavijo na družbenih omrežjih. Za res zahtevne poti se lahko obrnete tudi na gorske vodnike."

Če gre vseeno kaj narobe – policisti in reševalci so pripravljeni, da pomagajo

V sedemnajstih društvih gorske reševalne službe po Sloveniji so gorski reševalci stalno pripravljeni. Poleg tega so organizirali tudi dežurstva v času planinske sezone, da bi lahko kar najhitreje in čim bolj učinkovito posredovali oziroma pomagali v nesrečah, so pojasnili na GRZS. 

Na letališču Brnik je od 1. junija do 31. septembra 2020 v pripravljenosti dežurna ekipa za reševanje v gorah. Sestavljajo jo: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja ali Slovenske policije ali Slovenske vojske. 

Po gorah hodi tudi gorska enota policije, ki redno nadzira planinske poti, opozarja planince o nevarnostih, jim svetuje ... Trenutno je na terenu na območju Julijskih Alp, so pa že nadzirali na območju Raduhe, Okrešlja, Pece, doline Triglavskih jezer, Storžiča, Stola, ferate na Jezerskem, v Mojstrani in na Zelenici ter na poti na Mojstrovko, so sporočili s policije.

Kako poteka reševalna akcija?

Gorski reševalci po zakonu o naravnih in drugih nesrečah delujejo prostovoljno. Reševalna akcija steče ob klicu na pomoč. Zaradi zahtevnih razmer, velikokrat tudi nepredvidljivih okoliščin in nenadnih sprememb vremena v gorah v poletnem času, reševalna akcija vedno poteka v dveh nivojih. "Klasično, ko se gorski reševalci odpravijo na mesto nesreče peš in po zraku, z dežurno ekipo za reševanje v gorah, če so razmere za letenje optimalne. Velikokrat se namreč lahko zgodi, da ekipa helikoptersko reševanje prekine, če se vremenske razmere poslabšajo," so še razložili z GRZS in policije.