Vox populi: desnica in levica skoraj izenačeni

Če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, bi glede na anketo slavila SDS. Zanjo se je opredelilo 24,3 odstotka vprašanih (marca 24,1 odstotka). Sledijo Gibanje Svoboda s 17,2 odstotka (marca 16,6 odstotka, SD s 7,3 odstotka (marca sedem odstotkov), Levica s 6,5 odstotka (marca 6,1 odstotka), NSi s 5,3 odstotka (marca 5,5 odstotka), Demokrati s 4,7 odstotka (marca 3,3 odstotka), Vesna z 2,3 odstotka (marca 2,9 odstotka), SLS z 1,6 odstotka (marca 1,7 odstotka).

Tokrat je bilo neopredeljenih volivcev manj kot pretekli mesec, 21,3 odstotka vprašanih (marca 25,1 odstotka), 3,4 odstotka jih ne bi volilo (marca 4,3 odstotka). Da bi volilo druge stranke, je odgovorilo 6,1 odstotka vprašanih, med njimi pa so našteli stranke Resni.ca, potencialno stranko Vladimirja Prebiliča, Levo krilo, Glas upokojencev, SNS, Piratsko stranko, Zelene Slovenije, Konkretno, DeSUS, Stranko R. Vodeba, LMŠ, Fokus in Povežimo Slovenijo.

Preračunano v sedeže v parlamentu bi po navedbah Dnevnika 33 poslanskih mest dobila SDS, Gibanje Svoboda 23, SD 10, Levica devet, NSi sedem. Preboj v parlament, kjer bi dobili šest poslanskih sedežev, pa bi torej uspel tudi Demokratom Anžeta Logarja. Vesna in SLS bi ostali pod parlamentarnim pragom.

Desnosredinske stranke SDS, NSi in Demokrati bi tako imele skupaj 46 glasov, medtem ko bi levosredinske Svobodo, Levico in SD skupaj zastopalo 42 poslancev, kažejo odgovori opredeljenih v anketi.

Delo vlade so vprašani ocenili malenkost bolje kot marca. Da je vlada uspešna, ocenjuje 36,1 odstotka vprašanih, kar je za poldrugo odstotno točko več kot prejšnji mesec. Še vedno pa 59,2 odstotka vprašanih meni, da je vlada neuspešna. 4,7 odstotka vprašanih se do dela vlade ni opredelilo.

Kot poroča Dnevnik, so o njeni uspešnosti skoraj v 100 odstotkih prepričani volivci Svobode, s 70 odstotki jim sledijo volivci SD in s 65 odstotki volivci Levice. Med volivci SDS jih le dva odstotka meni, da je vlada uspešna, med volivci NSi pa je takih 10 odstotkov. Med neopredeljenimi volivci je takih, ki menijo, da je vlada uspešna, približno ena tretjina.

Kdo je najbolj priljubljen?

Na lestvici priljubljenosti politikov prvo mesto ohranja predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledijo evropski poslanec Vladimir Prebilič, gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ter predsednik stranke Demokrati Anže Logar. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je na devetem mestu. Predsednik NSi Matej Tonin je 14., koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je 16., predsednik SDS Janez Janša pa je na 18. mestu.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 14. in 16. aprilom 2025 kot kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja, v njej pa je sodelovalo 700 anketirancev.

Pokojninsko reformo podpira tretjina vprašanih

V anketi Vox populi za časnik Dnevnik je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podprla tretjina vprašanih. S predlagano pokojninsko reformo je dobro seznanjenih 25,1 odstotka vprašanih, delno 59,5 odstotka, 15,4 odstotka vprašanih s predlogom novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni seznanjenih. Da bi morali prispevki za pokojnine ostati enaki, meni 45,9 odstotka, da je treba prispevke znižati meni 26,4 odstotka vprašanih, da jih je treba zvišati pa 20,1 odstotka vprašanih.

Med tistimi, ki so s pokojninsko novelo seznanjeni, jo podpira 33,3 odstotka vprašanih, 45,8 odstotka vprašanih pa novele ne podpira. 20,9 odstotka vprašanih pa se o tem ni opredelilo.

Tisti, ki so z novelo seznanjeni, so odgovarjali še na nadaljnja vprašanja. Ocenjevali posamezne ukrepe, ki jih novela prinaša. Največ podpore, kjer 41,6 odstotka vprašanih ukrep zelo podpira, je prejel zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov, ki bi se postopno dvignil na 250 evrov. Postopno zvišanje odmernega odstotka na 70 odstotkov pa zelo podpira 40,4 odstotka vprašanih.

Največ nasprotovanja pa je poželo postopno zviševanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let, ob 40 letih pokojninske dobe, ki mu zelo nasprotuje 33,3 odstotka vprašanih. Sledi postopno zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let ob vsaj 15 letih zavarovalne dobe, ki mu zelo nasprotuje 32,3 odstotka vprašanih, 31,5 odstotka pa zelo nasprotuje tudi temu, da bi za izračun pokojninske osnove štelo 40 zaporednih in najugodnejših let.

Najbolj razdeljeno je mnenje pri ukrepu usklajevanja rasti pokojnin z inflacijo, kjer največ vprašanih ukrepa niti ne podpira in mu niti ne nasprotuje (22,7 odstotka). Da gre za mini reformo in le za manjše popravke, meni 63,8 odstotka vprašanih, le 24,7 odstotka vprašanih meni, da gre za bistvene spremembe sistema. Večina vprašanih (35,7 odstotka) meni, da gre reforma bolj v škodo zaposlenim, le 13,6 odstotka pa jih meni, da gre v korist delodajalcem. 33,2 odstotka vprašanih meni, da je reforma kompromisnega značaja.

Mladi reformo nadpovprečno podpirajo

Kot so navedli na Dnevniku, so z reformo v povprečju najbolje seznanjeni stari od 46 do 60 let, glede na zaposlitveni status pa po slabi seznanjenosti izstopajo nezaposleni. Predlagane ukrepe najbolje poznajo volivci Levice, med katerimi jih je 36 odstotkov odgovorilo, da so dobro seznanjeni, sledijo volivci SDS, ki reformi tudi najostreje nasprotujejo, navaja časnik.

Posameznim predlaganim ukrepom so v povprečju najvišje ocene namenili mlajši od 30 let oziroma dijaki in študenti, ki reformo tudi nadpovprečno podpirajo. Med starimi do 30 let jo podpira 46 odstotkov vprašanih, med anketiranimi dijaki in študenti pa kar 52 odstotkov. Nasprotno je najslabše ocene dobila med vprašanimi srednjih let in nezaposlenimi. V starostni skupini od 31 do 45 let reforme ne podpira kar 60 odstotkov vprašanih, 55 odstotkov pa ne v skupini starih od 46 do 60 let. Ne podpira je 52 odstotkov zaposlenih in 63 odstotkov nezaposlenih. Med starejšimi od 60 let in upokojenci je, podobno kot med mladimi, delež podpornikov večji od deleža nasprotnikov, še navaja časnik.