Von der Leynova Madžarski zapretila z ukrepi, Verhofstadt držo Slovenije označil za sramotno

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nagovoru v Evropskem parlamentu, kjer poteka razprava o vladavini prava in temeljnih pravicah na Madžarskem ter Poljskem, razprava pa bo po pričakovanjih osredotočena na pravice oseb LGBTQ na Madžarskem in na zastali proces po 7. členu v primeru teh dveh držav, med drugim dejala, da "Evropa ne bo nikoli dovolila, da bi bil del naše družbe stigmatiziran".  V razpravi je znova poudarila, da bo Evropska komisija za zavarovanje temeljnih vrednot Unije uporabila vse vzvode, ki jih ima kot varuhinja pogodb EU, če Madžarska ne bo umaknila spornega zakona. Ob tem je napovedala, da bo komisija že jeseni sprožila prve primere v okviru mehanizma pogojevanja izplačil s spoštovanjem vladavine prava. Kot pravi, bodo naredili vse, da zaščitijo denar evropskih davkoplačevalcev.

Ni pa von der Leynova danes v Strasbourgu potrdila torkovega poročanja nemških medijev, da komisija še ni pripravljena podati pozitivne ocene za madžarski načrt za okrevanje zaradi nezadostnih zagotovil o zaščiti pred zlorabo sredstev. V komisiji sicer uradno pravijo, da ocena načrta še poteka in v tej fazi ne morejo podati nobene predhodne ocene.

Evropski poslanec iz liberalnih vrst Guy Verhofstadt je bil v povezavi s tem kritičen, češ da mora komisija, ne nemški mediji, sporočati takšne odločitve. Ob tem je komisijo pozval k pojasnilom. Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, ki je v tistem delu razprave zastopala komisijo, mu je odgovorila, da komisija postopka še ni končala in da nemški mediji niso imeli prav. Spomnila je tudi, da končno odločitev o nacionalnem načrtu za okrevanje sprejmejo članice EU s kvalificirano večino.

Številni evropski poslanci iz večine političnih skupin v parlamentu so bili danes zelo kritični do spornega madžarskega zakona, liberalci in zeleni pa izpostavljajo tudi, da je treba jasno povezati spoštovanje vladavine prava z dostopom Madžarske do evropskih sredstev.

Madžarski zakon so podprli v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID), kjer menijo, da je odziv Unije na ta zakon "proti pedofiliji" škandalozen, saj da želi Madžarska zgolj obvarovati otroke pred propagando vse bolj agresivne skupnosti LGBTQ. V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so bili kritični, da je razprava osredotočena na Madžarsko, namesto na resna vprašanja.

Po razpravi o junijskem vrhu je v Strasbourgu potekala še ločena razprava o vladavini prava in temeljnih pravicah na Madžarskem in Poljskem, ki je bila osredotočena na pravice oseb LGBTIQ na Madžarskem in na zastali proces po 7. členu v primeru teh dveh držav. Skupine so večinoma ponavljale že prej izražena stališča glede Madžarske in spornega zakona.

Logar glede Madžarske in Poljske: v EU ni prostora za homofobijo

V tej razpravi je sodeloval tudi zunanji minister Anže Logar v vlogi visokega predstavnika, ki v času slovenskega predsedovanja zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom. Logar je v imenu Sveta EU izpostavil, da v EU ni prostora za homofobijo ter da nihče ne bi smel čutiti potrebe po tem, da skriva svoj jaz iz bojazni pred diskriminacijo, sovraštvom in nasiljem. Družinsko pravo in šolski kurikulum sta resda v pristojnosti članic, vendar pa je načelo nediskriminacije temeljni del zakonodaje EU, je še poudaril.

Evropska poslanka iz liberalne Renew Valerie Hayer ga je izzvala, naj slovensko predsedstvo, ki trdi, da je vladavina prava v srčiki predsedovanja, to dokaže z obrambo vladavine prava na Madžarskem in Poljskem ter naj ne sodeluje z "neliberalnim" madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Logar je v odziv na kritike glede nedejavnosti v tem procesu spomnil, da je unija postopek v primeru Poljske sprožila decembra 2017 in da so se od takrat zvrstila štiri zaslišanja, tri v letu 2018 in eno junija letos, vmes pa je bilo sedem predsedstev. V primeru Madžarske pa se je postopek začel septembra 2018 in od takrat so bila tri zaslišanja, dve v letu 2019 in eno junija letos. Izpostavil je tudi, da zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče izvajati zaslišanj.

Do Slovenije in Logarja je bil v svojem govoru zelo oster tudi 'razburjeni' Verhofstadt. "Sledil sem tej razpravi od jutra. Osupel sem. In naslavljam slovensko predsedstvo ... Po treh letih, ko so se zapirale univerze, radio postaja kot je Klubradio, ko so se dogajali napadi na sodnike ... Po treh letih, vse, kar lahko poveste je: 'Imamo razpravo. Gre za zanimivo razpravo. In nismo uveljavili prvega odstavka sedmega zakona, ker je bila epidemija in za odločanje nismo imeli časa.' Meni se to zdi sramotno. Kdaj boste sprejeli edino rešitev, ki jo morate sprejeti? In to je, da od Madžarske zahtevate, da umakne sprejeti LGBT zakon. O tem se morate odločati. In ne, gospa komisarka, ni dovolj, da zadeva ostane na dnevnem redu. Priti mora do odločitve. 7. člen je bil aktivran v tem parlamentu pred tremi leti in sramotno je, da je vse, kar nam lahko po treh letih rečete: 'Sem bomo vrnili k temu jeseni'," je sklenil nekdanji belgijski premier.

Novakova: Nobena manjšina ne bi smela biti diskriminirana ali stigmatizirana

Po razpravi se je na družbenih omrežjih oglasila evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je opozorila, da v Evropski uniji nobena manjšina ne bi smela biti diskriminirana ali stigmatizirana. "Evropska komisija kot prvi branik Lizbonske pogodbe je dala zelo jasno sporočilo, da predmetni madžarski zakon ni v skladu z veljavno pravno ureditvijo Evropske unije, sledilo bo ukrepanje," je zapisala in dodala, da bo kot članica politične skupine EPP glasovala za resolucijo, s katero bodo v Evropskem parlamentu obsodili sporni zakon madžarske vlade.

Nov poziv k ukrepanju zoper Madžarsko

Je pa skupina evropskih poslancev z novo resolucijo von der Leynovo pozvala, naj začasno zaustavi izplačilo dela evropskih sredstev Madžarski, ker krši vladavino prava. Gre za nov poziv Evropski komisiji, da vendarle ukrepa zoper Viktorja Orbana.

Prvopodpisani pod resolucijo je evropski poslanec nemških Zelenih Daniel Freund, ki v resoluciji opozarja na koruptivnost madžarske vlade, pa tudi na zadnjega v nizu zakonov, ki ga je sprejela madžarska vlada in diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Freund, član parlamentarne skupine, ki se ukvarja z nadzorom porabe sredstev evropskega proračuna, von der Leynovo opozarja, naj zamrzne nakazila Madžarski, ki ne spoštuje vladavine prava. 

Madžarska poraba evropskih sredstev je tarča številnih kritik in opozoril. Namreč, evropski parlamentarci so bili obveščeni o številnih koruptivnih dejanjih Orbanove vlade, med drugim naj bi evropska sredstva za izgradnjo javne razsvetljave dobilo podjetje Orbanovega zeta, prav tako naj bi z evropskimi sredstvi financirali projekt posebnega starinskega vlaka, ki vozi v Orbanov rojstni kraj, poroča Guardian. A to je le nekaj očitkov o netransparentni porabi.

Zadnja v nizu resolucij zoper Orbana je nastala na osnovi poročila treh akademikov, ki so ugotovili, da gre v primeru Madžarske za "hude kršitve vladavine prava". Kot ugotavljajo, je ustavitev izplačil Madžarski upravičena, saj gre za zaščito evropskih davkoplačevalcev. V poročilu trije strokovnjaki za evropsko pravo Madžarski očitajo netransparentno porabo evropskih sredstev, neučinkovito tožilstvo ter politično vodeno sodstvo. "Želimo, da vladavina prava deluje na Madžarskem. Ne gre za nikakršen fetiš na kaznovanje," opozarja Freund.

Katera in koliko sredstev naj EK zamrzne Madžarski, ne navajajo. To odločitev prepuščajo komisiji. "Vsekakor naj bo vodilo komisije, naj s tem ukrepom ne kaznuje navadnih državljanov, pač pa vlado," še dodaja Freund.

EPP v skupni izjavi obsodil madžarski zakon in pozval k takojšnjim ukrepom

V največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), so sprejeli skupno izjavo, v kateri pozivajo vse članice EU, naj ne stojijo križem rok, medtem ko Poljska in Madžarska kršita vladavino prava. "Dovolj je bilo. Kjer so vladavina prava in pravice državljanov kršene, opozorila pa neupoštevana, potem je čas za ukrepanje," so zapisali v skupni izjavi in pozvali k zaščiti državljanov Poljske in Madžarske. Vodja EPP Manfred Weber pa je na razpravi v parlamentu poudaril, da je madžarski zakon sramota, in napovedal, da bodo v EPP podprli skupno resolucijo, ki jo bo parlament sprejel v četrtek.

Del skupine EPP je tudi stranka SDS. Premier Janez Janša, ki se je sinoči udeležil srečanja skupine EPP v Strasbourgu, ni obsodil madžarskega zakona in kot kaže, ga tudi ne namerava. Zaenkrat ni znano, kako so se v EPP soočili s tem, da vodja stranke, ki je članica njihove politične družine, podpira Orbanovo politiko.