Predsednica Evropske komisije je Črno na Koroškem, ki je bila ena od bolj prizadetih občin v ujmi 4. avgusta lani, obiskala le nekaj dni po katastrofalnih poplavah in plazovih. V Črni se je srečala z domačini in ostalimi, ki so pomagali pri odpravljanju posledic vremenske ujme, sicer pa si je ob obisku iz helikopterja ogledala posledice ujme tudi v nekaterih drugih krajih po državi.
Von der Leynova se je danes v Črni seznanila z obnovitvenimi deli in si v prostorih Kulturnega doma ogledala še razstavo fotografij o lanskih poplavah.
Županja Romana Lesjak je dejala, da obisk kaže na to, da "jih res niso pozabili". Izpostavila pa je, da si želijo, da bi dela potekala nekoliko hitreje - ter da upajo, da bo denarja dovolj za popolno obnovo, ki si jo želijo uresničiti v prihodnjih dveh letih, predvsem zaradi ljudi, ki se še vedno bojijo jeseni in novih težav. Dejala je tudi, da upajo, da bodo obiski von der Leynove postanejo tradicionalni.
"To je zame zelo čustven obisk," pa je uvodoma dejala von del Leynova. "Živo se spominjam lanskih prizorov, podob uničenja, poplav, blata, ki je vse pokrivalo, nanosov ... Nočna mora! Spomnim pa se tudi nečesa drugega - čudovite solidarnosti ljudi, ki so stopili skupaj in ki sodelujejo pri obnovi. To je bilo res lepo videti."
Poudarila je še, da njen današnji obisk potrjuje njeno lansko zavezo, da Evropa stoji ob strani prizadetim. "Imamo solidarnostni sklad in takoj smo sprostili 100 milijonov evrov. Dobra novica pa je, da je prejšnji teden padla odločitev o investiranju dodatnih 328 milijonih evrov iz solidarnostnega sklada. EU večinoma vlaga v infrastrukturo, zato je bilo zame zelo pomembno, da vidim ceste, mostove, napredek. In nekaj je jasno - upanje se je vrnilo v Črno!"
Veselje, da je spet v Črni pa je izrazil premier Robert Golob, ki je domačine pohvalil za opravljeno delo in solidarnost. Dejal je, da so dokazali, kako hitro se lahko po tako uničujoči ujmi v kraj vrne življenje. Izpostavil je, da so se danes v šoli srečali tudi z najmlajšimi in ocenil, da je prihodnost Črne v dobrih rokah.
"Slovenija se je na lanske poplave odzvala hitro, ampak enako hitro se je odzvala tudi EK," je poudaril Golob in se zahvalil von der Leynovi. Pritrdil je Lesjakovi, da si želijo, da bi obnovitvena dela tekla še hitreje, da pa tokrat ovira ni denar, saj so sredstva zagotovljena. Največji izziv je tako dokumentacija, da bo nato zgrajena infrastruktura bolj odporna in zmožna prenesti bodoče ujme.
Von der Leynova je pohvalila sodelovanje z vlado in dodala, da je vzpostavljenih dovolj mehanizmo nadzora, da bodo sredstva dobro porabljena. Ocenila je tudi, da bo časa dovolj, saj da razumejo, da po uničenju takšnih razsežnosti, del ni mogoče opraviti takoj, saj je izziv že iskanje primernih strokovnjakov.
Evropska komisija je Sloveniji za odpravo posledic lanske ujme namenila nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Ta teden je komisija za Slovenijo predlagala izplačilo v skupni višini 428,4 milijona evrov, kjer je upoštevano tudi predplačilo 100 milijonov evrov, ki ga je komisija Sloveniji odobrila novembra lani in ga je Slovenija že prejela.
Poplave in plazovi so 4. avgusta lani prizadeli 183 občin ter povzročili za tri milijarde evrov neposredne škode, upoštevajoč vse vidike naravne nesreče, pa je bila škoda ocenjena na okoli 9,9 milijarde evrov.
KOMENTARJI (607)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.