Arbitražni sporazum: Kaj sledi?

Volivci in volivke so se odločili, da podprejo arbitražni sporazum s Hrvaško. Zdaj pa nas čaka še veliko dela. Slovenija in Hrvaška bosta zdaj morali ob nadaljevanju priprave memoranduma z argumentacijo za arbitražno sodišče sprejeti tudi odločitev, kdo bodo arbitri.

Volivke in volivci so podprli sporazum.

Kaj sledi?

Končni uradni izidi referenduma naj bi bili znani predvidoma 29. junija, nato pa imajo še vsi udeleženci referenduma na voljo tri dni za pritožbe. Po izteku tega roka bo državna volilna komisija s poročilom o referendumu seznanila državni zbor, ki bo zakon poslal predsedniku republike Danilu Türku v razglasitev oziroma podpis. Do razglasitve mora priti v osmih dneh od objave poročila. Po razglasitvi sledi objava v uradnem listu, zakon o ratifikaciji sporazuma pa bo stopil v veljavo petnajsti dan po omenjeni objavi. Tako bo postal del našega notranjega prava. Glede na vse potrebne postopke, bi se to lahko zgodilo v drugi polovici julija.

Prav z uveljavitvijo zakona v obeh državah bosta Slovenija in Hrvaška lahko izmenjali diplomatski noti, s katerimi bosta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje. Prvi dan v tednu, ki bo sledil izmenjavi diplomatskih not, bo arbitražni sporazum stopil v veljavo in tako postal obvezujoč mednarodni sporazum za obe državi.

Kdaj začne arbitražno sodišče z delom?

Sam začetek dela arbitražnega sodišča je sicer odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU in nato posledično podpisala pristopno pogodbo, saj bodo s tem podpisom začeli veljati postopkovni roki v sporazumu. To naj bi se po pričakovanjih uradnega Zagreba zgodilo v začetku prihodnjega leta.

Kot določa sporazum, naj bi državi po podpisu hrvaške pristopne pogodbe v 15 dneh sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če državama to ne bo uspelo, jih bo z omenjene liste imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Nato bo vsaka država v 15 dneh še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne bo uspelo, pa ju bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.

Vlado čaka izjemno pomembno delo tudi pri pripravi argumentacije in dokazov, tako glede podrobnejše določitve predmeta spora, kot tudi glede poteka meje. V mesecu dni morata namreč pogodbenici podrobno določiti vsebino spora. Če jima to ne bo uspelo, bo arbitražno sodišče za določitev točnega obsega spora glede meje na kopnem in morju ter zahtev pogodbenic uporabilo predložene utemeljitve obeh pogodbenic. Vsaka pogodbenica mora memorandum z utemeljitvijo svojih stališč sodišču predložiti v roku 12 mesecev. Šele nato bo sodišče lahko dejansko začelo z delom.

Za razsodbo naj bi arbitri potrebovali od dve do tri leta

Arbitri naj bi po pričakovanjih slovenske vlade za razsodbo potrebovali od dve do tri leta. Sodišče bo razsodbo sprejelo z večino glasov, za pogodbenici pa bo "zavezujoča" in bo pomenila "dokončno rešitev spora". V šestih mesecih po sprejetju razsodbe pa bosta morali državi sprejeti vse potrebne korake za njeno uveljavitev, vključno z morebitnimi spremembami zakonodaje.

Skrivnosti, skrivnosti ...

Imena arbitrov v javnosti niso znana, niti to, kako daleč je Bruselj pri pripravi liste in državi pri izbiri svojih arbitrov, bo pa njihov izbor vsekakor ključen za izid arbitraže. Premier Borut Pahor je povedal le, da so uglednega mednarodnega pravnika, ki je sodeloval v pogajanjih za sklenitev sporazuma, prosili, da bi bil arbiter.

Postopek na arbitražnem sodišču bo potekal v angleščini in bo zaupne narave. Stroške postopka si bosta enakovredno delili pogodbenici, kraj arbitraže pa bo v Bruslju.

Poglejmo, kaj sporazum določa

Sporazum določa, da mora arbitražno sodišče na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določiti potek morske in kopenske meje med državama. Na podlagi mednarodnega prava, pravičnosti (equity) in dobrososedskih odnosov s ciljem dosege poštenega in pravičnega rezultata ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin pa bo sodišče določilo tudi "stik Slovenije z odprtim morjem" (Slovenia's junction to the High Sea) (člen 3b) in "režim za uporabo ustreznih morskih območij" (člen 3c).

Pomembno določilo sporazuma (5. člen) je, da noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena. Taki dokumenti ali dejanja ne zavezujejo nobene strani v sporu, nikakor pa niti ne morejo prejudicirati razsodbe sodišča, dodaja.

Dodatno sporazum (8. člen) še določa, da noben dokument ali pisna ali ustna stališča, niti zemljevidi, pravni in drugi dokumenti, ki so bili enostransko predloženi v pristopnih pogajanjih z EU, ne predstavljajo prejudica za delo sodišča.

Šesti člen določa, da lahko arbitražno sodišče v vsaki fazi postopka pogodbenicama, ob njunem soglasju, pomaga pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora. To pomeni, da lahko državi tudi med postopkom arbitraže skleneta dvostranski sporazum o meji.

Brez dejanj in izjav, ki bi lahko zaostrile spor

Sporazum še določa, da Slovenija umika vse zadržke pri odpiranju in zapiranju hrvaških pogajalskih poglavij v približevanju EU, ki so povezani s sporom o meji. Slovenija je to storila že oktobra lani, ko je Hrvaška na pristopni konferenci odprla šest in začasno zaprla pet poglavij, pri katerih je imela Slovenija zadržke zaradi prejudiciranja meje. Državi sta se v sporazumu zavezali, da se bosta vzdržali vseh dejanj in izjav, ki bi lahko zaostrile spor ali ogrozile delo arbitražnega sodišča, pa tudi k čimprejšnji ratifikaciji sporazuma.

Spomnimo ...

Sporazum sta po večmesečnih pogajanjih ob posredovanje Evropske komisije in takratnega švedskega predsedstva EU 4. novembra lani podpisala premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. Do dogovora je prišlo po tem, ko je Slovenija zaradi prejudiciranja meja v hrvaških pristopnih dokumentih od decembra lani vztrajala pri zadržkih na enajst hrvaških pristopnih pogajanj.

Zato Hrvaška, ki jo sicer še vedno čakata zahtevni poglavji o privatizaciji in pravosodju, ni mogla napredovati na poti v EU, odnosi med državama pa so se vse bolj slabšali. Do preobrata v odnosih je prišlo, ko je 1. julija lani nepričakovano odstopil bivši hrvaški premier Ivo Sanader, na položaju pa ga je nasledila Kosorjeva. Z njo se je Hrvaška vrnila za pogajalsko mizo o drugem Rehnovem predlogu, konec julija pa sta nato na Trakošćanu s Pahorjem napovedala rešitev obeh vprašanj. S tiho diplomacijo, ki jo opozicija Pahorju očita, ker naj ne bi bila sprotno obveščena o poteku dogovorov, sta nato dosegla sporazum in ga podpisala.

Hrvaška je sporazum ratificirala 20. novembra lani, Slovenija pa po razsodbi ustavnega sodišča, da sporazum ni v neskladju z ustavo, 19. aprila letos. Če bo potrjen, bo arbitražni sporazum stopil v veljavo prvi dan v tednu po izmenjavi diplomatskih not, s katerimi bosta državi izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje.