Predsednik DZ Pavel Gantar je lokalne volitve v Mestni občini Koper razpisal za 10. julij. Roki za njihovo izvedbo bodo stekli 30. maja in ne 1. junija, kot je bilo sprva predvideno, saj je bil zakon v Uradnem listu objavljen že v sredo, je v izjavi za medije pojasnil Gantar in se opravičil za nenamerno napako.
Zakon, ki sta ga vložila poslanca SD Luka Juri in Marijan Križman, sicer ustvarja pravno podlago za razpis rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper, potem ko je razpis lanskoletnih lokalnih volitev v Kopru odpravilo ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je namreč volitve v Kopru zadržalo zaradi zapletov pri ustanavljanju občine Ankaran. Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, da mora občino Ankaran ustanoviti, kar pa poslankam in poslancem kljub večkratnim poskusom ni uspelo.
Zaradi teh zapletov predsednik DZ volitev v Kopru doslej še ni razpisal, tudi zaradi nejasnega pravnega stanja, ki je nastalo po sprejetju odločbe ustavnega sodišča. Pobudniki ustanovitve občine Ankaran so sicer napovedali, da bodo zakon o razpisu volitev izpodbijali na ustavnem sodišču.
Formalno so se prizadevanja za ustanovitev občine Ankaran, ki bi se izločila iz Mestne občine Koper (MOK), začela julija 2008 s predlogom, ki ga je v DZ vložil poslanec Anton Kokalj (NSi). Postopek je bil zaradi volitev v DZ oktobra 2008 prekinjen, februarja 2009 pa je predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran spet vložil poslanec Franco Juri (Zares).
Predloga poslancev sta sledila pobudam s terena, kjer se je civilna iniciativa povezala v Pobudo za ustanovitev samostojne občine Ankaran, ki jo vodi Gregor Strmčnik. Prizadevanjem za samostojno občino pa so ves čas nasprotovali v koprski občini oz. njenem občinskem svetu in njen župan Boris Popovič.
DZ je razpisal referendum, na katerem so se prebivalci koprske občine 8. novembra 2009 izrekali o razdružitvi MOK na štiri občine, Ankarančani pa so ločeno odločali še o ustanovitvi samostojne občine. Medtem ko so se v Ankaranu večinsko (55,45 odstotka) izrekli za ustanovitev lastne občine, je predlog za razdružitev MOK na štiri občine na referendumu ostal brez večinske podpore.
Marca lani je nato vlada v obravnavo v DZ poslala predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je poleg ustanovitve občin Ankaran predvideval še ustanovitev občine Mirna, za katero so se prehodno na referendumu prav tako izrekli tamkajšnji prebivalci.
DZ je zakon, s katerim bi ustanovili občini Ankaran in Mirna, potrdil z 39 glasovi za in 20 proti. A je državni svet aprila lani na predlog skupine svetnikov, med katerimi je bil tudi Popovič, na zakon sprejel veto. Ob vnovičnem glasovanju v DZ je za potrditev zakona glasovalo 45 poslancev, torej eden premalo.
Pobudniki novih občin so se pozneje obrnili na ustavno sodišče, ki je lani zadržalo izvedbo oktobrskih lokalnih volitev v občinah Koper in Trebnje. Nato pa je konec leta odločilo, da je DZ ravnal arbitrarno oz. samovoljno, ko ni ustanovil občin Ankaran in Mirna, čeprav je v postopku ugotovil, da obe območji izpolnjujeta pogoje ter so se prebivalci na referendumu večinsko izrekli za lastno občino. Ustavno sodišče je DZ naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku dveh mesecev in ustanovi omenjeni občini, česar pa poslancem ni uspelo.
Občina Ankaran bi imela približno 3200 prebivalcev. Nekateri so zato opozarjali, da ne izpolnjuje pogoja 5000 prebivalcev. A zakonodaja je vse do srede lanskega leta dopuščala izjeme in ustanovitev občin z manj kot 5000, vendar ne z manj kot 2000 prebivalci. Takšnih je med sedanjimi 211 občinami več kot polovica.
Junija lani je DZ z namenom, da prepreči nadaljnjo drobljenje države na manjše občine, odločil, da izjeme pod 5000 prebivalci poslej ne bodo več mogoče. Vendar se postopki za ustanovitev novih občin, o katerih je bil do takrat razpisan referendum, končajo po prej veljavnih določbah.
Gregor Strmčnik je že napovedal ustavno presojo zakona in razpisa lokalnih volitev v občini Koper ter zatrdil, da civilna pobuda s prizadevanji za ustanovitev občine Ankaran ne bo odnehala.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.