Volilni prag v Sloveniji najnižji doslej

Leta 2014 se je z doslej najnižjim deležem glasov za listo uspelo v Evropski parlament uvrstiti Tanji Fajon, ki je bila sicer druga na kandidatni listi SD. Na takratnih volitvah se je z manj kot desetodstotno podporo v Evropski parlament uvrstila tudi stranka DeSUS, ki je z 8,12 odstotka glasovi osvojila en poslanski mandat, zasedel ga je Ivo Vajgl.

Vajgl se je prav tako z manj kot desetodstotno podporo listi v Evropski parlament uvrstil leta 2009, ko je nastopil na listi Zares, ki je tedaj volilni prag postavila pri 9,76 odstotka glasov.

Medtem je bilo pred petimi leti za osvojitev poslanskega mandata potrebnih 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak.

Najvišji volilni prag doslej pa je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev v Evropski parlament potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto osvojil Borut Pahor.

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko na tej listi tudi enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni celotne države. Pri dodelitvi poslanskih mandatov posameznim kandidatnim listam se uporablja d'Hondtov sistem. Skladno s tem se poslanska mesta v Bruslju dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej devet. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v Evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe.