V nasprotju s pričakovanji je državni zbor s 46 glasovi proti 20 zavrnil novelo zakona o volitvah v državni zbor, saj bi zakonsko besedilo moralo podpreti 60 poslank in poslancev.
Predlagano novelo o volitvah v državni zbor so poslanke in poslanci prevetrili v slabih treh urah, kolikor je trajala splošna razprava o predlaganem zakonskem besedilu.
Enotno so vladno novelo podprli le poslanci opozicijskih SDS in NSi, medtem ko najdemo nasprotnike tudi v vladnih ZLSD in LDS, ki sta v razpravi predlagane zakonske rešitve sicer (načelno) podprli. Zakonskim rešitvam pa so skladno tudi s svojimi napovedmi nasprotovali poslanci SLS, SNS in SMS ter DeSUS. Precej poslancev je bilo neopredeljenih oziroma sploh ni glasovalo, tako je svoje glasove opredelilo le 66 poslank in poslancev.
Iz avtomobilskega zavarovanja plačano tudi zdravljenje poškodovanih v prometnih nesrečah
Poslanke in poslanci so ob koncu zasedanja z 51 glasovi za in petimi proti sprejeli še novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pomembnejše spremembe novela prinaša za področje zdravstvenega zavarovanja kmetov ter pri izterjavi škod za bolezni in poškodbe, ki so posledica avtomobilskih nesreč. Tako bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po novem od zavarovalnic, ki zavarujejo avtomobilsko odgovornost, izterjal stroške zdravljenja poškodovanih v prometnih nesrečah.
Državni zbor sprejel pet zakonov
Državni zbor je z 62 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o SOVA. Prav tako so sprejeli (za 57, eden proti) novelo zakona o nadzoru državne meje. DZ je sprejel še zakona o zasebnem varovanju (59 za, 5 proti) in o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (63 za, noben proti). Sprejeli pa so tudi novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (51 za, 5 proti). Poleg tega so ocenili, da je opozicijska novela zakona o dohodnini primerna za nadaljnjo oziroma drugo obravnavo (37 za, 25 proti). Poslanci so odločali tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o programu odprodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004, po katerem bo vlada prodala deleže v treh gospodarskih družbah. Spremembe odloka je podprlo 54, nasprotovalo pa jim je 18 poslank in poslancev.
Poslanci v DZ so v drugi obravnavi opravili razpravo o noveli zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA), s katero naj bi se med drugim razširil krog prejemnikov ugotovitev agencije. Poleg tega pa novela uvaja tudi možnost pridobivanja nekaterih informacij iz telekomunikacijskega prometa. Predstavniki poslanskih skupin koalicije Slovenija so največ pomislekov izrazili glede rešitev, po katerih bi direktorja SOVA imenovali na podlagi internega razpisa, saj v omenjenih poslanskih skupinah menijo, da bi morali direktorja izbirati le na podlagi javnega razpisa. Daljša razprava pa se je odvila tudi okrog dopolnila NSi, ki je predlagala črtanje določb, po katerih naj bi objekte SOVA varovala njena varnostna služba.
Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja kmetov ter izterjave škod za bolezni in poškodbe, ki so posledica avtomobilskih nesreč. Tako bodo imeli kmetje poslej možnost, da bi se zavarovali za celotni obseg pravic v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po obstoječi ureditvi ne plačujejo prispevkov za nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela, tako da niso zavarovani za navedeno pravico. Poleg tega pa novela Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije daje možnost, da zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe. Tako bo lahko izterjal stroške zdravljenja poškodovanih v prometnih nesrečah od zavarovalnic, ki zavarujejo odškodninsko odgovornost obveznega avtomobilskega zavarovanja.
Z zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu se bo med drugim na novo in bolj restriktivno uredila odgovornost cestnega prevoznika, uskladila se bo višina zneska odškodnin za izgubo ali poškodbo tovora, prtljage ali za poškodbe potnikov. Zakonski predlog predvideva še pravico potnika, da še pred potovanjem odstopi od pogodbe, in sicer v domačem prometu vsaj uro pred odhodom, v mednarodnem pa vsaj štiri ure pred odhodom. V tem primeru je namreč upravičen do povračila prevoznine, kljub temu pa lahko prevoznik zadrži največ deset odstotkov. Določa še, da prevoznik ni dolžan sprejeti prevoza osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da bo prevozniku onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov. Prevoznik tudi sme izključiti iz prevoza potnika, ki s svojim vedenjem nadleguje druge potnike ali ne spoštuje predpisov o javnem redu in miru, ne da bi mu moral vrniti prevoznino. Če bo prevoznik z začetkom prevoza v taki zamudi, da pošiljatelj ni več zainteresiran za dogovorjeni prevoz, pa naj bi pošiljatelj imel možnost, da odstopi od prevozne pogodbe in zahteva odškodnino. Zakon sicer prevozne pogodbe razvršča v pet skupin, pogodbe o prevozu potnikov, prtljage, tovora oziroma stvari, pa tudi zaporednem in mešanem prevozu.
Državni zbor je sprejel tudi zakon o zasebnem varovanju, ki ga je vložila vlada in s katerim namerava to področje uskladiti s predpisi o zasebnem varovanju Evropske unije. Zakonske rešitve naj bi prispevale tudi k ustvarjanju večjega reda na tem področju. Osnovni namen zakona je odpraviti omejevalne in diskriminatorne pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v Sloveniji s strani tujih pravnih in fizičnih oseb ter preprečevanje sive ekonomije oz. izvajanje te dejavnosti "na črno". Z zakonom naj bi opredelili temeljne oblike zasebnega varovanja, uredili dejavnost zasebnega varovanja ter vzpostavili nov licenčni režim in učinkovitejši inšpekcijski nadzor, ki bi ga opravljalo notranje ministrstvo. Skladno z ureditvami v državah članicah Evropske unije bo ministrstvo za notranje zadeve izvajalo določene upravne naloge na področju zasebnega varovanja, tako bo podeljevalo licence za opravljanje dejavnosti varovanja in službene izkaznice za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ter vodilo ustrezne evidence. Predlog zakona določa tudi bolj pregledne in učinkovite ukrepe in dolžnosti varnostnikov, saj so pooblastila varnostnikov v sedaj veljavnem zakonu iz leta 1994 dokaj nejasna.
Poslanke in poslanci so sprejeli tudi novelo letos uveljavljenega zakona o nadzoru državne meje. Gre za spremembe "tehnične narave", s katerimi se prenašajo nekatere pristojnosti z ministrstev na organe v njihovi sestavi zaradi racionalizacije in večje učinkovitosti in ekonomičnosti upravnih postopkov. Med dosedanjim izvajanjem zakona so namreč ugotovili, da so upravni postopki, ki jih izvajajo na podlagi zakona, neučinkoviti, neracionalni, zapleteni in zamudni. Spremembe se nanašajo na pristojnosti organov, ki so zadolženi za izdajanje odločb za ustanovitev mejnega prehoda za določen krog oseb oziroma kadar gre za določitev začasnih mejnih prehodov, kakor tudi spremembo organa, ki je pristojen za odločanje o pritožbi. In nenazadnje bi dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Slovenije z novim predlogom izdal generalni direktor policije namesto notranjega ministra. O pritožbah zoper navedene prvostopenjske odločbe bi odločalo ministrstvo za notranje zadeve.
Poslanke in poslanci so podprli spremembe odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004. Vlada v slednjem predlaga dopolnitev programa prodaje (neposredne oz. posrednih) kapitalskih naložb države, in sicer v treh gospodarskih družbah: družbi Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju - Gradbeni materiali, družbi Elektronsko pismo Pošte Slovenije in Dravskih elektrarnah Maribor. Država bo prodala 517 milijonov tolarjev vredno podjetje Rudnik svinca in cinka Mežica - Gradbeni materiali. Država bo prodala tudi svoj 0,14-odstotni delež v Dravskih elektrarnah Maribor, vrednega 160,6 milijona tolarjev, in se tako umaknila iz lastništva omenjene družbe. Republika Slovenija pa bo prodala še 144,7 milijona tolarjev vredni 49-odstotni delež v podjetju Elektronsko pismo Pošte Slovenije, ki je v 100-odstotni državni lasti.
