Volili bi Kučana in Drnovška

Po podatkih junijskega Politbarometra je podpora vladi Janeza Janše zrasla na 44 odstotkov (marca 38), še vedno pa ima vlada več nasprotnikov kot podpornikov, saj je ne podpira 45 odstotkov (marca 48).

Kljub temu še vedno najbolje kaže premierjevi stranki. SDS ima 20 odstotkov podpore (marca 19), sledijo pa LDS (14, marca 14), SD (11, marca 13), SNS (4, marca 3), SLS (4, marca 3), NSi (3, marca 2) in DeSUS (1, marca 2). Neopredeljenih je bilo 41 odstotkov volivcev (marca 42).

Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV Niko Toš je dejal, da se je obdobje izrazite podpore vladi končalo lani jeseni, ko je začela dobivati več negativnih kot pozitivnih ocen. "Primerjave kažejo, da se zaključuje ciklus, ki ga označujejo prevladujoče kritične ocene vlade," je povedal Toš.

Pri strankarskih preferencah ni bistvenih sprememb. V primerjavi polletnih obdobij ni nihanj glede podpore vladi pri volivcih treh največjih koalicijskih strank, je pa nižanje podpore opazno pri volivcih vseh ostalih parlamentarnih strank, predvsem SNS in DeSUS.

Očitno pa bi lahko razmerje moči spremenila nekdanji in zdajšnji predsednik države. Če bi namreč morali na volišča, bi slaba tretjina vprašanih podprla morebitno listo oziroma stranko Milana Kučana, ki bi ga podprlo 32 odstotkov vprašanih. Podobno bi bilo v primeru, če bi šlo na volitve Gibanje za pravičnost in razvoj Janeza Drnovška, ki bi dobilo 28 odstotkov podpore.

Kučanovi podporniki so predvsem preferenti DeSUS (73 odstotkov), LDS (50), SD (41) in SNS (35). Dobršen delež podpore je dobil tudi pri volivcih NSi (34) in SLS (22), najmanj podpore pri tem hipotetičnem vprašanju pa je dobil od SDS (14). Preizkus z Drnovškovim gibanjem ali stranko pokaže, da bi ga podprlo 51 % volivcev DeSUS, 44 % volivcev LDS, 39 % volivcev SD, po 32 % volivcev SNS in NSi, 19 % volivcev SDS in 10 % volivcev SLS.

Strankam ne zaupamo

Junijska meritev je pokazala, da v izražanju zadovoljstva z demokracijo glede na pomladne trende ni prišlo do večjih sprememb. Tako je delež zadovoljnih iz marca na junij neznatno porasel (z 41 na 43 %), delež nezadovoljnih pa je upadel (z 52 na 49 %). Izražanje zadovoljstva z materialnimi razmerami v juniju ostaja znotraj preteklih odmer: delež zadovoljnih je visok (61 %), delež nezadovoljnih pa je rahlo upadel (z 38 na 33 %). Tudi pri vprašanjih o zaupanju v institucije ni bistvenih sprememb. Na prvem mestu je tolar, sledijo pa evro, Slovenska vojska in Banka Slovenija. Najmanj zaupanja imajo anketiranci do političnih strank, sledijo pa sodišča, Cerkev in duhovščina ter državni zbor.

Raziskovalci so anketirance spraševali tudi, kako ocenjujejo razmere na različnih področjih dve leti po parlamentarnih volitvah. Ugotovili so izrazito kritičen odnos anketirancev. Da je socialni položaj delavcev slabši, ocenjuje 51 % vprašanih (kot boljši 12 %), na področju vpletanja politike v gospodarstvo je negativnih ocen 50 %, deset odstotkov jih meni, da je stanje boljše kot pred dvema letoma. Na področju zdravstva so razmere slabše po mnenju 43 % anketirancev, kot boljše pa razmere ocenjuje 16 % ljudi. Na področju korupcije je stanje slabše za 43 % vprašanih, boljše pa za deset odstotkov anketirancev. Razmere v medijih kot boljše ocenjuje 25 %, kot slabše pa 19 % ljudi.

Vladne reforme v glavnem podpira 33 odstotkov ljudi (marca 30), v glavnem ne podpira pa jih 41 odstotkov (marca 54). Junija je bilo neopredeljenih 11 %, z ne vem pa je odgovorilo 16 % vprašanih. Stališča sindikatov v zvezi reformami podpira 52 odstotkov vprašanih, ne podpira pa 27 %, podobno je z odnosom do stališč študentov (55 % v glavnem podpira študentske zahteve v zvezi z reformami, 29 % pa v glavnem ne podpira študentov).