Referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel.
Večina volivcev je namreč ob nizki udeležbi zakon podprla: za uveljavitev zakona je po skoraj vseh preštetih glasovnicah glasovalo 53,46 odstotka, proti pa 46,54 odstotka volivcev. Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo približno 20,7 odstotka volilnih upravičencev.
To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, bi moralo proti zakonu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je glasovanja skupaj udeležilo dobrih 343.000.
Kovačič: Če referendum pade, sledita ustavna pritožba in računsko sodišče
Referenduma se tako tudi ni udeležilo dovolj volivcev, da bi dosegli zahtevani kvorum. "Od tega trenutka naprej je ta projekt nelegitimen," je novinarju oddaje 24UR Anžetu Božiču takoj po zaprtju volišč dejal pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič.
Zakon sedaj, tako Kovačič, čakata pobuda za oceno ustavnosti in računsko sodišče. "Stroške za ta referendum pa bomo s položnicami naslovili na vse poslance, ki so glasovali za zakon," je dejal.
Po njegovem je v zakonu najmanj pet neustavnosti, ki jih bodo implicitno navedli, tako da bodo sodniki prisiljeni razmišljati o tem.
"Pričakoval sem, da bodo ljudje začeli misliti. Ampak očitno propaganda dela svoje. Propaganda je bila močna, na neenakopravnih razmerjih, bila je diskriminatorna in zastraševalna. In to od vsega začetka, od prve izjave, da tega referenduma ne sme biti," je dejal.
Kovačič je bil kritičen tudi do referendumske ureditve. "To bo treba oporekati," je poudaril. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi po njegovi oceni ni usklajen z ustavo.
"Ta referendum je upor proti zlorabam, ki se dogajajo v naši volilni in referendumski zakonodaji. Če hočemo naprej z investicijami, razvojem, napredkom, moramo urediti pravni sistem, pa tudi urediti možnosti financiranja civilne družbe, ki so zdaj popolnoma podhranjene. Nevladne organizacije, ki jih financira vlada, so pa bolj vladne, kot je vlada sama," je ocenil.
Po zaprtju volišč je bilo v Kovačičem taboru slišati negodovanje nad delovanjem DVK in tudi nad rezultatom referenduma. Na vprašanje, ali bodo zahtevali ponovno štetje glasov, je Kovačič odgovoril, da še ne ve.
"Je pa bilo čudno. Število preštetih glasov se je gibalo, odstotki (ne)podpore pa so bili praktično enaki, na gabaritih, ki so bili na začetku postavljeni. To ni normalno, pa še zelo pozno so se podatki na spletni strani DVK začeli pojavljati. Kaj se je dogajalo za tistimi stenami, ne vemo. Na to nimamo vpliva, nimamo nadzornikov, z nami lahko počnejo, kar želijo," je dejal.
Kovačič si vseeno šteje v čast, da je zadeva prišla do te stopnje oziroma referenduma, saj mu, kot je spomnil, pri naložbi v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj to ni uspelo. "Že dolgo se borim proti megalomanskim norijam državnim investicij, od Teša 6 naprej. Takrat sem bil neuspešen, čas verjetno ni bil dozorel, ampak danes pa je," je povedal.
Zasluga tega referenduma po njegovem mnenju je, da bodo ljudje začeli misliti in da se bo to odrazilo tudi na volitvah. Da namreč "ne bodo dali zaupanja tistim, ki v take projekte silijo". Ob tem je spomnil, da se je pri drugem tiru Divača-Koper vrednost naložbe večkrat spremenila, tudi progo so iz enotirne spremenili v dvotirno.
Kovačič sicer, kot je dejal, "najbolj zameri prebivalcem Črnega Kala, ki so se pustili zlorabiti za ta projekt in si žrtvovali 10 let podaljška življenja v teh neznosnih razmerah, o katerih oni tako prepričljivo govorijo".
Ob tem ni pozabil na Občino Koper. "Koprska mineštra je jasna. Šlo je za trgovino, ne z argumenti, ampak za materialne ugodnosti občine. Ko se je začela kampanja in je bil na naši strani, je koprski župan Boris Popovič pojasnil, da pri njemu poteka hišna preiskava. Danes je na drugi strani, je pa samo aplavz iz uradne strani in prazne obljube," je bil še kritičen Kovačič.
Cerar: Neudeležba na referendumu v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric
Premier Miro Cerar je po zaprtju volišč komentiral nizko udeležbo in dejal, da je "v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric" in da podpirajo vladni projekt.
Cerar je poudaril, da gre za pomemben razvojni projekt za našo prihodnost in po njegovem prepričanju so volivci tudi z neudeležbo na referendumu pokazali, da želijo, da "vlada opravi svoje delo, ki smo si ga začrtali, da se ne ustavljamo, da se ne vračamo nazaj, ampak gremo in ta drugi tir zgradimo".
Zavrnil je očitke pobudnikov referenduma, ki v slabi udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. "O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih," je izpostavil.
Tistim, ki so glasovali proti zakonu, je zagotovil, da drugi tir ne bo novi Teš 6, saj projekt vodijo zelo transparentno "zato tudi zakon, zato nadzorni mehanizmi, tako domači kot evropski, tudi zaledne države ne bi projekta podpre, če ne bi bil dober," je nanizal in poudaril še, da ima dobro finančno konstrukcijo, tudi trasa je določena v pravi smeri, je prepričan.
Ob tem se je obregnil tudi ob SDS in Kovačiča, ki da so z referendumom želeli preprečiti projekt, ki je dober za Slovenijo.
Gašperšič: Referendum nepotreben eksperiment
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič referendum ocenjuje kot nepotreben eksperiment pobudnikov. "Mislim da volivci z nizko udeležbo sporočajo, da o tej temi ne želijo odločati na referendumu, ampak odgovornost prepuščajo vladi, da nadaljuje s projektom," je dejal.
Tudi državni sekretar in vodja projekta Jure Leben ocenjuje, da je nizka udeležba do 16. ure pokazala, da je državljanom jasno, da imamo vlado za to, da sprejema strokovne odločitve. "Na ta način moramo projekt peljati naprej," je dodal.
Za Popoviča referendum 'brez veze in nepotreben'
Koprski župan Boris Popovič je v prvem odzivu na izid referenduma o zakonu o drugem tiru povedal, da je pričakoval nizko udeležbo. Današnji referendum je bil zanj tako "popolnoma brez veze in nepotreben". Poleg tega je še ugotavljal, da je tudi med tistimi, ki so prišli na volišča, kar nekaj glasovalo za, "morda celo večina".
Podobnega mnenja je tudi Gašpar Gašpar Mišič, ki je ocenil, da se slovenski politiki ne bodo nikoli poenotili o ključnih razvojnih vprašanjih, zato je po njegovem prav, da tudi državljani na referendumu povedo svoje: "Tudi tisti, ki niso prišli na referendum, so povedali, kaj si mislijo o tem - da prepuščajo odločanje tistim, ki so bili za to izvoljeni, torej vladi."
Po besedah Mateja T. Vatovca iz Levice rezultat referenduma o zakonu o drugem tiru, ne sme postati bianco menica za izpeljavo posla z Madžarsko. V Levici bodo vztrajali pri svojih zahtevah in takoj po uveljavitvi zakona predlagali njegovo noveliranje.
V koalicijski DeSUS niso presenečeni nad rezultatom referenduma o zakonu o izgradnji drugega tira, saj so pričakovali, da referendum ne bo uspel. Še vedno pa zahtevajo "absolutno transparentnost vseh postopkov, zlasti razpisov ter natančen popis del, da bo cena projekta jasna še pred začetkom gradnje", je navedel prvak DeSUS Karl Erjavec.
V SDS bodo tudi po referendumu še naprej pozorno spremljali projekt drugega tira
Nizka udeležba na referendumu ni bila nepričakovana, saj je neprimerno, da o strokovnih stvareh in največjih infrastrukturnih projektih v državi odločajo državljani namesto stroke, pa je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Ljubo Žnidar. Napovedal je, da bodo ne glede na rezultat referenduma v SDS še naprej budno spremljali nadaljevanje poteka investicij v drugi tir.
'Slovenci so se odločili za razvoj'
Slovenci so se po besedah poslanca SD Jana Škoberneta odločili za razvoj, za delovna mesta, predvsem pa prepoznali igro, ki jo igrata SDS in njen predsednik Janez Janša. Škoberne verjame, da je neuspešen referendum o zakonu o drugem tiru eden zadnjih referendumov, ki jih v resnici ni bilo treba.
Potem ko se volivci projekt podprli in se lahko nadaljuje, je prvi cilj dobiti načrtovana evropska sredstva. Še vedno smo v fazi zagotavljanja virov, je dejal svetovalec projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja, ki objavo prvih razpisov za objekte na trasi pričakuje konec leta 2018.
Za Slovenske železnice je novica, da referendum o zakonu o drugem tiru njegovim pobudnikom ni uspel, odlična novica, pa je dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. "A želimo si to, na kar so opozarjali nasprotniki gradnje, da se projekt izvede čimbolj transparentno in v skladu z dobro poslovno prakso," je poudaril.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič pa si je po prvih rezultatih referenduma "kar malo oddahnil". "Upam, da bodo zdaj v vladi hitreje pristopili k realizaciji tega projekta in da bodo seveda zagotovili primerno in pričakovano transparentnost," je dejal.
'Delo vlade bomo spremljali'
Čeprav je zakon o drugem tiru dobil podporo na referendumu, pa v Zavezništvu še vedno vztrajajo pri pozivu iz referendumske kampanje, naj vlada opravi ponovno finančno revizijo projekta, je poudarila predsednica stranke Alenka Bratušek. "Delo vlade bomo spremljali in na možno korupcijo opozarjali," je dodala.
Predsednik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar je v imenu zaposlenih pozval k temu, da se pospeši gradnjo drugega tira, saj Italija in Avstrija načrtujeta konkurenčno železniško povezavo.
Poslanec NSi Zvonko Lah pa je ocenil, da je vladi očitno uspelo prepričati volivce, da so tudi proti drugemu tiru, če so proti zakonu, a ni tako. Meni, da je še čas za alternativno različico, saj bodo pripravljalna dela trajala dve leti, v tem času pa se bo vlada zamenjala.
