VOL17VE: Tako bi reševali spor s Hrvaško: od pogovora in ultimatov do večje rodnosti. Na EU pa ne računajo preveč

Tako dolgo kot imamo svojo državo, obstaja tudi mejni spor s Hrvaško. Ta je doslej zaposloval vse slovenske vlade. Kljub temu, da je 29. junija letos arbitražno sodišče v Palači miru v Haagu obelodanilo "zgodovinsko odločitev" o meji med državama, pa je to tema, ki bo, kot vse kaže, zaposlovala tudi prihodnjega predsednika države.

Medtem ko je Slovenija že narisala nove zemljevide, ki so skladni s sodbo sodišča, namreč v Zagrebu trmasto vztrajajo, da se "arbitraža ni zgodila". Hrvaški premier Andrej Plenković tega mednarodni javnosti ni pozabil povedati niti pred Generalno skupščino ZN.

Arbitražni sporazum sta po posredovanju Evropske komisije 4. novembra 2009 ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta v imenu predsedstva Sveta EU podpisala tedanji slovenski premier Borut Pahor - zdaj kandidat za drugi predsedniški mandat - in njegova takratna hrvaška kolegica Jadranka Kosor.

Državi sta tako sodišču prepustili reševanje spora, ki ga sami nista znali rešiti 20 let. V zameno za sklenitev sporazuma je Slovenija umaknila svoje zadržke v procesu hrvaškega približevanja EU in Hrvaška je članica povezave postala 1. julija 2013.

Arbitražna sodba bi morala biti objavljena že sredi decembra 2015. A se je zapletlo, ko so bili objavljeni prisluhi pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik. Hrvaška je ocenila, da je s tem prišlo do nepovratne kontaminacije postopka in napovedala enostranski izstop iz arbitražnega procesa in odstop od arbitražnega sporazuma.

Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je 30. junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.

In tako je sodišče končno razsodbo tudi sprejelo. Čeprav ta ni bila po volji celotne slovenske politike, se je ta strinjala, da je treba sodbo sodišča spoštovati.

Vlada tako vztraja pri implementaciji sodbe, Hrvati pa odkimavajo, da tega ne bo. Tako smo že vse od odločitve sodišča priča tudi incidentom v Piranskem zalivu - med drugim tudi "piknikom hrvaških ribičev" na območju, ki je po sodbi arbitražnega sodišča slovensko.

Predsedniške kandidate smo tako vprašali, kaj bi morala v trenutni situaciji storiti Slovenija, da bi bilo poglavje mejnega spora s Hrvaško končno zaprto. Njihove odgovore na vprašanje "ali naj se Slovenija s Hrvaško pogaja o implementaciji arbitražne sodbe ali naj jo poskusi enostransko uveljaviti", najdete v zgornji galeriji, so se pa odločili za precej različne rešitve.

Suzana Lara Krause in Maja Makovec Brenčič bi se zatekli k dialogu, Angelca Likovič bi sosedom postavila ultimat, Boris Popovič, ki sicer ni bil navdušen nad arbitražnim sporazumom, prav tako stavi na diplomacijo, podobno Marjan Šarec, ki pravi - spopad pač ne more biti rešitev. Borut Pahor, ki ima s to temo največ osebnih izkušenj, meni, da je treba graditi zaupanje med državama, Ljudmila Novak pa je jasna - s Hrvaško vprašanje meje ni več odprto. Romana Tomc meni, da je treba opustiti populistično retoriko.

EU imela prste pri tem, da je do arbitraže prišlo. Kaj pa zdaj?

Ko je Hrvaška želela v Evropsko unijo, je bilo dejstvo, da nima urejene meje z drugo članico - Slovenijo - težava. Zaveza, da se bo meja reševala z arbitražo, je to - z blagoslovom Bruslja - rešila.

Slovenska politika je po hrvaškem uporu implementaciji sodbe Hrvaško opozorila, da je bila arbitraža del njihove vstopnice v EU. Po sodbi arbitražnega sodišča so iz Bruslja sporočili -  Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta implementirali arbitražno sodbo. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je tudi dejal, da "je komisija pripravljena pomagati k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe".

Česa bolj konkretnega pa Bruselj ni storil. Je pa duhove nekoliko razburkal vodja skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber z izjavo, da "je bolje, da se evropska stran ne postavi na eno stran". In si prislužil nekaj jeznih opozoril, da odločitve sodišča ne morejo biti "stvar interpretacije".

V Bruslju zdaj na to temo večinoma modro molčijo in tudi predsedniški kandidati na njihovo pomoč ne računajo preveč. Vprašali smo jih, "kako bi se v reševanje mejnega spora vključili kot predsednik/predsednica in kakšna mora biti vloga Evropske komisije/mednarodne skupnosti". Suzana Lara Krause je tudi pri tem odgovoru ponovila stališče o dialogu, Angelca Likovič meni, da nam ne pomagata ne EU ne mednarodna skupnost, če v Sloveniji ne bo višje rodnosti, saj ne bomo imeli ljudi, ki bi poseljevali naše ozemlje. Maja Makovec Brenčič opozarja, da tukaj EU nosi del odgovornosti, ker je arbitražni sporazum nastal pod njenim pokroviteljstvom, kar izpostavlja tudi Ljudmila Novak. Boris Popovič meni, da je naloga predsednika, da umirja strasti, Marjan Šarec zagovarja tehnokratski pristop, Borut Pahor meni, da dejstvo, da sta obe državi članici EU, koristi pri reševanju odprtih vprašanj. Romana Tomc pa poudarja potrebo po dialogu. Njihove celotne odgovore preberite v spodnji galeriji.