Obveznemu služenju vojaškega roka se je Slovenija odrekla leta 2003. V času zaostrenih razmer pa so znova oživele razprave, ali bi bilo smiselno ponovno uvesti naborništvo, kot je nedavno to storila Poljska.
"Skušali bomo pripraviti model do konca tega leta, tako da bo vsak odrasel moški na Poljskem usposobljen v primeru vojne. Da bo ta rezerva res ustrezala morebitnim grožnjam," je napovedal poljski premier Donald Tusk.
"Poljska ni edina, Švedska je to naredila že eno leto nazaj, tudi Finska razmišlja podobno, tukaj je vsekakor ključna geografska lega, torej vse te države, ki ležijo neposredno ob meji z Ukrajino oziroma so bližje Rusiji, se tudi počutijo veliko bolj vojaško ogrožene, kar je tudi popolnoma razumljivo," pojasnjuje profesorica obramboslovja s fakultete za družbene vede, Jelena Juvan.
Kaj pa Slovenija? "Glede ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka trenutno ne izvajamo nobene aktivnosti, smo pa preučili, ali imamo v državi dovolj zmogljivosti za vzpostavitev dodatnih učnih centrov, v katerih bi lahko spet izvajali usposabljanje vojaških obveznikov," so sporočili z ministrstva za obrambo.
Ugotovili so, da bi z nekaj prilagoditvami lahko na leto usposobili vsaj 5.000 vojaških obveznikov. Kot je znano, pa potekajo pogovori, na kakšen način bo Slovenija povečala izdatke za obrambo, kot je članice Unije danes ponovno pozvala predsednica Evropske komisije.
"Čas za iluzije je zdaj mimo. Evropa je poklicana, da prevzame večjo odgovornost za lastno obrambo, ne v neki daljni prihodnosti, ampak že danes," je dejala von der Leynova.
Komisija je pripravila načrt za ponovno oborožitev, po katerem bi v štirih letih porabili približno 800 milijard evrov, 150 milijard v obliki posojil za skupna javna naročila.
"Glede na okrepitve in pospeševanje evropske obrambne industrije je edino smiselno in tudi pametno, da Slovenija pri tem sodeluje in da imajo tudi naša domača podjetja neko korist od tega," razlaga Juvanova.
Namero o tem, da Slovenija ne bo zamudila poslovne priložnosti, je že podal tudi premier. S premikom Amerike proti Rusiji pa Evropa, ki ostaja zvesta Ukrajini, postaja vse bolj osamljena.
"Tako agresivna retorika s strani ameriške administracije kot tudi spremenjena retorika s strani novega generalnega sekretarja zveze Nato je v bistvu nekaj novega v tem evropskem prostoru," ocenjuje Juvanova. Evropski voditelji morajo biti pripravljeni na vse, tudi na umik ZDA iz zveze Nato, še dodaja, Slovenija pa mora biti zraven, saj si ne moremo privoščiti, da bi o naši usodi odločale večje, bogatejše in vplivnejše države.
KOMENTARJI (169)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.