Slovenija razvija nov dron, daljinsko voden protizračni top in mitraljez

"Gre za mejnik pri modernizaciji Slovenske vojske," je ob podpisu povedal obrambni minister Marjan Šarec. Pri tem na ministrstvu zasledujejo cilj, da so inovacije dvonamenske, kar pomeni, da ne bodo služile le vojski. 

Prva pogodba izhaja iz PESCO investicijskega projekta jedrskega, radiološkega, kemičnega in biološkega nadzora. Projekt je namenjen razvoju obrambnih zmogljivosti Evropske unije do leta 2024. Skupna vrednost je deset milijonov evrov, od tega je Evropska komisija zagotovila 6,5 milijona evrov, ostalo so prispevale sodelujoče države, in sicer Avstrija, Hrvaška in Madžarska ter Slovenija, ki je prispevala 400 tisoč evrov. 

Slovenska podjetja, ki sodelujejo v projektu, so C-Astral, OneDrone, Inštitut za okoljske senzorje, podjetje MIL Sistemika in novogoriški Arctur, kot vodilno podjetje v slovenskem konzorciju. Komisija pri tem podpira do-razvoj tehnologije, tehnično testiranje na podlagi scenarijev in pravil delovanja, oblikovanje novih morebitnih sprememb obstoječih standardov ter certificiranje.

Razvoj in nakup brezpilotnega letalnika

Navedeni projekt so na obrambnem ministrstvu nadgradili na nacionalni ravni, in sicer s podpisom pogodbe med ministrstvom in Arcturjem o nakupu brezpilotnega letalnika s tehnološkim demonstratorjem za prepoznavanje JRKB situacije v kontaminiranem območju. Te zmogljivosti bodo omogočale hitro zaznavanje nevarnosti, hiter odziv in ukrepanje, tako za obrambo kot za uporabo ob naravnih in drugih nesrečah, za zaščito ljudi, naravnih virov in materialnih sredstev, so ob podpisu pogodbe povedali na obrambnem ministrstvu. 

Pogodba v vrednosti 1.153.000 evrov vključuje dobavo sistema letalnika z usposobljenimi piloti in operaterji do avgusta 2025. Podpisala sta jo državni sekretar za obrambo Damir Črnčec in direktor podjetja Arctur Tomi Ilijaš.

"Gre za tehnološko dovršen sistem, ki je plod razvoja slovenskih podjetij," je poudaril Ilijaš, ki je dodal, da takega sistema, ki je uporaben za vojaške in civilne namene, še ni na tržišču. "Gre za detekcijo radioaktivnosti na določenih kontaminiranih območjih, prav tako zazna biološka in kemična sredstva," poudarja Ilijaš, ki napoveduje, da bodo kot konzorcij slovenskih podjetij opremo v prihodnje prodajali tudi v tujino. 

Tehnološki sistem zračne obrambe

Druga pogodba je namenjena izvedbi nacionalnega raziskovalno-razvojnega projekta, in sicer tehnološkega modela lahkega, daljinsko vodenega sistema zračne obrambe Mangart 25, ki bo lahko na taktično vozilo 4x4 Oshkosh integriran v kupoli.

Navedeni tehnološki sistem zračne obrambe bo opremljen s topom kalibra 25 mm, s katerim se bo izvajalo kinetično delovanje na brezpilotne letalnike in druga zračna plovila oziroma na cilje na Zemlji na razdalji do 3000 metrov, mitraljezom kalibra 7,62 mm, elektrooptično merilno opazovalno napravo in radarjem Aesa.

Oborožitvena postaja bo modularna in jo bodo lahko z manjšimi prilagoditvami integrirali na druga vozila Slovenske vojske ali opremili z orožji drugačnega kalibra in drugimi podsistemi, kot so sistem za opazovanje na lasersko označevanje, akustični senzor strelov, protioklepni raketni vodeni sistem rakete zemlja – zrak, brezpilotni letalniki ...

V tehnološki model bo integriran stimulator alarmov na detektorjih leta protiletalskih raket, nameščenih v letalih, ki je bil razvit in ga proizvajajo v Sloveniji. V sklopu projekta bodo razviti še digitalni dvojček, tranažer in simulator daljinsko vodenega sistema zračne obrambe.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo projekt v dveh letih v celoti izvedel konzorcij slovenskih podjetij Valhalla Turrets za razvoj in raziskave, Ash za področje elektronike, Guardiaris za računalniške aplikacije in simulacije, Carboteh Technologies za proizvodnjo kompozitnih materialov in Leokom s proizvodnjo inženiring marketinga.

Namen projekta je povečati stopnjo obrambno tehnološke samooskrbe in vključitev slovenske obrambne industrije v evropsko. Vrednost projekta je ocenjena na 4.914.000 evrov, pogodbo pa sta podpisala obrambni minister Marjan Šarec in direktor podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljevič. 

Valhalla Turrets je sicer vodilni partner v konzorciju Mangart pri izdelavi 25 mm daljinsko vodene kupole. Milosavljevič pozdravlja podpis pogodbe v luči novih investicij v slovensko obrambno industrijo in konec stigmatizacije "vsega, kar je bilo vezano na vojsko, Mors in obrambno industrijo". 

Poleg petih podjetij v konzorciju je sicer zraven vključenih še okoli osem podjetij, ki bodo določene komponente proizvajala. "To pomeni dodatna delovna mesta in zaposlovanje mladih inženirjev in programerjev, ki se veselijo tega zahtevnega in kompleksnega projekta," o pomenu projekta pravi Milosavljevič. Konzorcij je sicer v preteklosti že razvijal in proizvajal podobne produkte za nemško vojsko. 

Šarec je podpisal tudi pismo o nameri sodelovanja med obrambnim ministrstvom in mariborskim združenjem Teces pri izvajanju evropskega projekta za ozelenitev evropskega obrambnega sektorja. Cilj je zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv in povečevanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje vplivov na okolje in povečevanje neodvisnosti tehnološke industrijske baze. Projekt v višini 14,2 milijona evrov v celoti financira evropski obrambni sklad.

Matej Gajzer iz Tecesa je povedel, da je energetska učinkovitost v obrambi nov izziv in veseli ga, da je obrambno ministrstvo to prepoznalo. "V evropsko obrambno agendo smo vključili slovenska podjetja in kot partnerji imamo veliko priložnost," dodaja Gajzer.

Šarec je ob podpisu pogodb dejal, da je namen investicij ne le krepitev vojaških zmogljivosti, temveč tudi vključitev slovenske industrije, znanja in inovacij. "Bližamo se cilju, da bomo za razvoj in raziskave namenili dva odstotka obrambnega proračuna, že letos smo zagotovili 13 milijonov, naslednje leto pa 23 milijonov, s čimer bomo ta odstotek presegli," napoveduje obrambni minister.