Vlada je na aprilski seji za več kot enkrat dvignila sredstva za komunikacijski in informacijski sistem Slovenske vojske. Kot so pojasnili, so "v procesu priprave nadaljnje investicijske dokumentacije in raziskave trga, v kateri je bilo ugotovljeno, da je treba prilagoditi finančno dinamiko in spremeniti izhodiščno vrednost navedenega projekta".
Gre za sistem, ki bo zagotavljal podporo sistemu poveljevanja in kontrole Slovenske vojske v bojnem delovanju ali mirnodobnem času, v terenskih pogojih delovanja doma in v tujini. Uporabil se bo lahko tudi v poslabšanih varnostnih razmerah ali primeru naravnih nesreč kot hrbtenična podpora pri zagotavljanju komunikacijsko-informacijske podpore delovanja kritične infrastrukture, so navedli v sporočilu za javnost po vladni seji.
Zakaj je prišlo do tako velikega razkoraka pri ocenah investicije? Na ministrstvu za obrambo odgovarjajo, da se pri grobi oceni "še ne izvaja podrobnih analiz, ampak le splošna ocena potreb". Po izdelavi natančne ocene pa so ugotovili, da zaradi varnostnih omejitev omrežja PKIS, ki ga bodo uporabljale enote SV v sestavi zavezniških sil, ni možno povezati v nacionalna tajna komunikacijska omrežja. Zato so bili primorani v nakup dodatnega PKIS, namenjenega izključno podpori enot. "Brez tega bi bilo nemogoče zagotoviti pogoje za povezavo teh enot v sestavi zavezniških sil skladno s konceptom Federated Mission Netorking (FMN)," so zapisal v odgovoru.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali že v osnovi ni bilo jasno, da morajo biti komunikacijski in informacijski sistemi prilagojeni zavezniškim. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je šele dodatna analiza pokazala, da je zaradi zahtev varnosti potrebno zagotoviti fizično ločeno omrežje in dodaten podatkovni center za sodelovanje v koalicijskem omrežju. "Nacionalni tajni podatki morajo biti na ločenem omrežju od omrežja, ki ga delimo s koalicijo."
Kaj točno nabavlja vojska?
"Podatkovne centre, tudi glavnega, sestavljajo strežniki, podatkovna oprema (usmerjevalniki, stikala, modemi), požarne pregrade, kripto naprave, sistemi za brezprekinitveno napajanje (UPS), terminalna oprema za upravljanje in nadzor navedene opreme, ipd. Za navedeno strojno opremo je potrebno dokupiti tudi programsko opremo (operacijske sisteme, programsko opremo za posamezne CORE, programsko opremo za posamezne storitve, licence omrežno opremo, licence za telefonijo ...). Vsa navedena oprema je vgrajena v posebne strežniške omare, ki so tudi predmet nakupa ter je povezana z ustreznimi optičnimi in bakrenimi vodniki. Poleg navedenega pa je potrebno zagotoviti tudi kibernetsko varnost na vseh sistemih, ki prav tako zahteva dodatno strojno in programsko opremo ter dodatno pripomore k dvigu cen."
Tudi načrtovanje vojaških nakupov so močno udarile podražitve opreme in storitev na trgu. "Ob tem pa smo morali ves čas slediti zapisanim standardom na področju PKIS in ob zavedanju sodobnih varnostnih groženj v kibernetskem prostoru smo želeli povečati tudi odpornost sistema na takšne vrste groženj, kar tudi pripomore v zviševanju cene."
Na očitke, da je poskok cene nenavaden, Mors zagotavlja, da si vedno prizadeva, da pri nakupih opreme ne prihaja do takšnih razlik, a da se zaradi trenutnih razmer v svetu in krize dobrin, storitev in produktov niso uspeli izogniti bistveni podražitvi. "V danem primeru sta tako veliki razliki botrovali še evidentiranje dodatnih potreb in enormen dvig cen programske in strojne opreme." Projekt nabave, ki je predviden do leta 2025, pa bi na koncu lahko stal precej več kot 30 milijonov evrov, kar priznavajo tudi na Morsu. "Dviga cen žal ne moremo izključiti, je pa projektna skupina v zadnjih projekcijah že vključila tudi rast dviga cen iz naslova inflacije."
Osnovni namen podatkovnih centrov je, da omogočajo delovanje storitev, kot sta elektronska pošta in telefonija. Na te podatkovne centre se prek stacionarnih ali mobilnih tranzitnih vozlišč, satelitskih povezav in LTE povezujejo dostopna vozlišča, ki določene storitve zagotavljajo lokalno, določene pa so dostopne prek povezav iz podatkovnih centrov. Dostopna vozlišča so sestavljena podobno kot podatkovni centri, a v manjšem obsegu. Investicija poleg nakupa opreme zajema tudi nakup storitev predelave obstoječih zabojnikov, nameščanje in integracijo strojne in programske opreme ter montaže radiorelejne opreme na stacionarna telekomunikacijska vozlišča SV, pojasnjujejo na Morsu.
Obe oceni je sicer izdelala projektna skupina ministrstva, ki jo vodi Direktorat za logistiko. Skupino predstavljajo predstavniki direktorata, Služba za informatiko in komunikacije MO in Slovenske vojske, ki so strokovnjaki z različnih področij projekta, so pojasnili na ministrstvu.
Pri nabavi opreme Slovenska vojska ne sodeluje s slovenskimi podjetji, pravijo na Mors, saj vse nakupe, nabave in razpise izvajajo na DLO. "Zagotovo pa si ministrstvo za obrambo želi sodelovanja s slovenskimi podjetji v čim večji možni meri, kar je že večkrat izkazal predvsem prek sodelovanja z obrambnim industrijskim grozdom. V kolikšni meri se bo na tem projektu vključevala slovenska, pa je odvisno od javnega razpisa in zainteresiranosti slovenskih podjetij za prijavo na razpis," so še zapisali v odgovoru.
KOMENTARJI (238)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.