Grčija protestira, ker ni povabljena na srečanje držav o soočanju z migrantskim valom

Z Občine Kočevje so sporočili, da jih je PU Ljubljana danes obvestila, da bo podjetje iz Novega mesta na njihovem območju začelo postavljati panelno ograjo, katere namen je obvladovanje migracijskih tokov.

V dolžini 400 metrov jo bodo postavili v vasi Dol, kjer bo potekala nad kolovozom pri mlinu pod jezom, na mestu, kjer bo sekala pot, pa bodo namestili vrata. Ograja se bo nadaljevala pod nasipom regionalne ceste in nad travnikom med Kolpo ter omenjenim nasipom.

Na kočevski občini so dodali, da so postavljavci ograje upoštevali želje krajanov, panelna ograja pa bo tudi najmanj moteča. Njena vrata bodo stalno odprta, zaprli pa ji bodo le v primeru nelegalnih prehodov meje na omenjenem območju, so dodali.

V sosednji kostelski občini, kjer so približno 10 kilometrov žične ograje ob Kolpi vojaki v začetku meseca očistili vodnega plavja in jo na več mestih, kjer jo je sredi januarja poškodovala narasla reka, popravili, pa žično-rezilna ograja še vedno stoji. Na tamkajšnji občinski upravi so povedali, da jo bodo ponekod oz. na najbolj izpostavljenih mestih pristojni v kratkem nadomestili s panelno ograjo.

V črnomaljski občini so potrdili, da na izpostavljenih mestih – ob najbolj plitvih delih Kolpine struge, ob jezovih in obrečnih kampih, kjer so žično-rezilno ograjo januarja že odstranili – te dni nadaljujejo z nameščanjem panelne ograje. V metliški občini pa so to storil že pred časom, je zatrdil metliški župan Darko Zevnik.

Vojska od srede dalje na meji s policijskimi pooblastili

V uradnem listu je danes objavljen sklep o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske (SV) pri širšem varovanju državne meje, ki ga je DZ sprejel sinoči. Sklep začne veljati že dan po objavi v uradnem listu, kar pomeni, da bodo imeli vojaki policijska pooblastila od srede. Ukrep bo trajal najdlje tri mesece, a z možnostjo podaljšanja.

DZ je namreč na izredni seji z 69 glasovi za in petimi proti aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje policijska pooblastila. Vojska bo po napovedih vlade razporejena na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkušenj pokazali za najbolj občutljive in kjer je pričakovati največ primerov nezakonitega prestopa meje.

Za podelitev dodatnih pooblastil vojski so glasovali v vseh poslanskih skupinah z izjemo ZL, poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev pa niso glasovali.

Aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi je predlagala vlada, da bi pri obvladovanju begunske krize čim bolj razbremenila policijo in povečala učinkovitost varovanja meje, je pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Obrambna ministrica Andreja Katič pa je opozorila, da se naloge vojakov po aktivaciji člena ne bodo spremenila, le dobili bodo nova pooblastila pri izvajanju teh nalog, ki jih sicer opravljajo že od jeseni. Pripadnikov SV se torej ne bo posebno angažiralo, zgolj za izvajanje novih pooblastil. O vsaki uporabi pooblastil bo morala SV tudi poročati policiji, patrulje na meni pa bodo mešane. Silo bo lahko vojak uporabil le v silobranu in skrajni sili, je še pojasnila ministrica.

Hkrati je DZ podprl tudi dopolnilo SDS, s katerim so vlado zavezali, da mesec dni po aktivaciji člena matičnim parlamentarnim odborom poroča o njegovem izvajanju, nato pa še enkrat po prenehanju izvajanja tega člena.

Stefanović: Srbija bo ravnala kot Avstrija in Nemčija

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sporočil, da je Slovenija Srbijo danes obvestila, da bo sprejemala samo še migrante, ki bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji.

Ob tem je zatrdil, da tudi Srbija ne bo sprejemala migrantov, ki jih ne bosta sprejeli Avstrija in Nemčija. "Nesmiselno je, da nekdo pričakuje od Srbije, da sprejema migrante, za katere jasno prihajajo signali iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, da jih ne bodo sprejele," je dejal.

Makedonska meja znova odprta, Grki odvažajo migrante

Medtem ko grška policija z mejnega prehoda Idomeni v Atene z avtobusi prevaža na stotine afganistanskih migrantov, je Makedonija znova odprla svojo od ponedeljka zaprto mejo za ljudi iz Sirije in Iraka. To so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili predstavniki Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR), ki so pri mejnem prehodu Idomeni, medtem ko naj bi novinarjem in predstavnikom drugih humanitarnih agencij dostop tja Grki preprečili.

Proti Atenam tako z meje vozijo avtobusi, polni afganistanskih družin, ki naj bi jih v prestolnici začasno nastanili v tamkajšnjih sprejemnih centrih.

Makedonija je začela v ponedeljek prek meje spuščati le še ljudi iz Sirije in Iraka, iz Afganistana pa ne več. Oblasti v Skopju so sicer zanikale, da bi mejo za Afganistance zaprle. Težava naj bi bila v tem, da so med Afganistanci mnogi taki, ki so pred tem leta živeli v Grčiji, in tudi Srbija naj bi teh ljudi ne sprejemala več. V strahu zaradi ukrepov Avstrije so države na t. i. balkanski poti, ki ne želijo, da bi na njihovem ozemlju ostajale večje množice migrantov, zaostrile nadzor nad tokom ljudi in to je očitno eden od ukrepov v tej smeri. Posledično se je na grško-makedonski meji in tudi ponekod drugod v Grčiji v ponedeljek nakopičilo več tisoč migrantov, ki še naprej prihajajo iz Turčije na grške otoke v Egejskem morju. Davi so jih z otokov v atensko pristanišče Pirej prepeljali novih 1250.

Migranti na meji – bilo naj bi jih okoli 1200, večinoma so Afganistanci, a tudi ljudje drugih narodnosti, ki nimajo ustreznih osebnih dokumentov – so začeli protestirati in so blokirali tamkajšnjo železniško progo. Izbruhnilo je tudi nasilje in več sto ljudi je skušalo prebiti zaporo na meji, nakar je makedonska stran mejo zvečer v celoti zaprla.

V Avstriji v sredo srečanje držav na balkanski poti, a brez Grčije

Grčija pa je danes protestirala, ker ni povabljena na srečanje držav o soočanju z begunskim oz. migrantskim valom na t. i. balkanski poti, ki bo v sredo na Dunaju. Nanj so sicer poleg avstrijskih povabljeni notranji in zunanji ministri Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije in Slovenije.

Na grškem zunanjem ministrstvu so odločitev Dunaja, da vabila na Atene ne naslovi, označili kot "enostransko in niti najmanj prijazno dejanje". Kot so še nadaljevali, nameravajo na Dunaju očitno brez Grčije sprejemati odločitve, ki bodo neposredno zadevale Grčijo in grške meje. Grški veleposlanik na Dunaju je tudi uradno protestiral pri avstrijskih oblasteh.

Tiskovna predstavnica grške vlade Olga Gerovasili je napovedala, da bi lahko Grčija državam kandidatkam za članstvo v EU zagrozila z vetom zaradi migrantske politike. Pri tem ni izrecno omenila nobene države. A Grčija se jezi zaradi Turčije, sicer kandidatke za članstvo v EU, od koder še naprej množično prihajajo migranti, kljub obljubam o zajezitvi migracij. Obenem pa Makedonija in Srbija, ki se prav tako potegujeta za članstvo, zaostrujeta ukrepe na svojih mejah in čez njih spuščata omejeno število migrantov.

Na Dunaju so kritiko glede organizacije konference zavrnili. Predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck je dejal, da "ta srečanja (držav Zahodnega Balkana) potekajo znotraj nekega formata in s fiksnimi udeleženci". Bodo pa povzetek razprav predstavili na zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov EU v četrtek v Bruslju.

Obenem je Grčija Avstrijo napadla zaradi ukrepov, s katerimi je omejila vstop beguncev in migrantov na svoje ozemlje ter sprožila domino učinek po balkanski poti, kar je že povzročilo težave v Grčiji - in to, kot je poudaril za migracije pristojen minister Joanis Muzalas, le nekaj ur potem, ko je bilo na vrhu EU dogovorjeno, da bodo meje vsaj zaenkrat ostale odprte.

Belgija začasno znova uvedla nadzor na meji s Francijo

Belgija je sporočila, da je začasno znova uvedla nadzor na meji s Francijo, da bi ustavila prihod migrantov iz migrantskega tabora v Calaisu.

Belgijski notranji minister Jan Jambon je povedal, da so "Evropsko komisijo obvestili o začasni opustitvi schengenskih pravil". Kot je dejal, se želijo z ukrepom izogniti, da bi na belgijski obali zrasla nova migrantska taborišča, podobna tistim v Calaisu. Oblasti v Bruslju se namreč bojijo, da bodo šli migranti iz Calaisa v belgijsko pristanišče Zeebrugge, od koder prav tako plujejo ladje v Veliko Britanijo.

Nadzor na meji, ki ga bodo okrepili z 250 do 290 policisti, bo po besedah belgijskega ministra trajal, dokler bo potrebno. "Možno je, da bo na tisoče migrantov prišlo sem - ne prosilcev za azil, ampak migrantov v tranzitu, ki ne želijo ostati v Franciji ali Belgiji, temveč hočejo v Veliko Britanijo," je še dejal.