Izredno sejo državnega zbora, na katerem bi poslanke in poslanci odločali o vrsti postopka sprejemanja vladnih novel zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih grobiščih, je predsednik parlamenta France Cukjati danes tudi dokončno odpovedal. LDS se je namreč odrekla svoji zahtevi za vnovično odločanje o vrsti postopka, zato je zahteva za izredno sejo postala brezpredmetna.
Izredno sejo je zahtevala skupina koalicijskih poslancev, potem ko je opozicijska LDS pisno nasprotovala odločitvi, da se omenjeni zakonski noveli sprejemata po skrajšanem postopku, ter zahtevala vnovično odločanje o vrsti postopka.
Predsednik vlade in SDS Janez Janša in predsednika koalicijskih SLS in NSi, Janez Podobnik in Andrej Bajuk, so namreč na četrtkovem delovnem pogovoru predsednikoma opozicijskih LDS in SD, Antonu Ropu in Borutu Pahorju, zagotovili, da bodo začasno, predvidoma do julija, odložili obravnavo t. i. vojnih zakonov, v tem času pa v dialogu z opozicijo skušali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za najširši širši krog poslancev. Strinjali so se namreč, da so vprašanja preteklosti prepomembna, da bi jih urejali s preglasovanjem.
Opozicijska LDS je predlagala oblikovanje skupine predstavnikov vseh poslanskih skupin, ki bo "brez netenja ideoloških sporov oblikovala skupen predlog rešitev, s katerimi bi zagotovili zadoščenje in primerno odškodnino žrtvam vojnega nasilja ter dostojanstvo mrtvim".
Poslanska skupina SD je zadovoljna z odpovedjo izredne seje o vojnih zakonih. Kot je na novinarski konferenci dejal Miran Potrč, je to znak, da "med parlamentarnimi strankami obstoji načelna pripravljenost za soglasje".
Vsebina dogovora pa je razburila poslance Jelinčičeve nacionalne stranke, ki so prepričani, da je premier Janša "izkoristil naivnost poslancev LDS-a in stranke socialnih demokratov".