'Brezigarjeva samo vrh ledene gore'

Do ponedeljka bo predsednik vlade Borut Pahor moral še enkrat stopiti pred javnost in povedati, kakšno je njegovo stališče do dela generalne državne tožilke Barbare Brezigar. S tem, ko je obljubil, da bo za rešitev vlade izpolnil vse tri zahteve LDS, je namreč javno podprl poročilo pravosodnega ministra Aleša Zalarja o kršitvah prve tožilke v državi. A v isti sapi dodaja, da njene razrešitve ne podpira.

Vlada lahko vlada tudi brez LDS

"Vlada ne bo razpadla, če gremo mi ven, še vedno bo imela dokaj ugodno večino, 45 poslancev plus dva, ki predstavljata manjšini. Vlada lahko vlada. Ocenjujem, da do politične krize ne bi prišlo, bi pa seveda vlada morala strniti svoje vrste,“ je predsednica LDS Katarina Kresal ocenila razmere v primeru, da njena stranka uresniči grožnje in odkoraka iz koalicije.

Dodala je, da je Brezigarjeva le vrh ledene gore, na tožilstvu pa je cela vrsta težav. Naprej je zato mogoče le z reformo pravsodja, a tožilska je v Zalarjevih predalih, ker jasne politične volje zanjo še ni.

S čim bo zadovoljna, ali bo hotela slišati jasne besede, da Brezigarjeva gre, ali pa je to lahko še stvar pogovorov, Kresalova pušča odprto. "Če premier ne vzame na znanje, da njeno delo predstavlja kršitve zakona, potem po tihem tolerira, da lahko krši zakon, da lahko dela nezakonito. In če ne vzame na znanje, kaj vse je narobe na tožilstvu, pomeni, da toletira, da tožilstvo slabo dela. Jaz si ne predstavljam, kako lahko to tolerira,“ pravi.

Šibka točka LDS, ki jo te dni poudarja tudi premier, pa je dejstvo, da Zalar tožilkine razrešitve nikoli ni predlagal. "Ker je bil tak dogovor s predsednikom vlade,“ pravi Kresalova.

Kraja družbenega premoženja in divja privatizacija v preteklosti sta dokaz, da je pravna država vedno prvorazredna tema, odgovarja tistim, ki pravijo, da tožilstvo ni najbolj pereče vprašanje v državi. Občutek v delu javnosti, da gre predvsem za pogrom LDS nad Barbaro Brezigar pa je ne skrbi. "Pri določenih zadevah enostavno ne moreš tehtati, kaj se ti obrestuje in kaj ne. Menim, da smo na tej vladi prevečkrat tehtali ne samo, kaj smo se zavezali narediti, ampak tudi, kaj bo menila opozicija, kaj bo menila javnost, kakšen odsev bo to imelo na morebitne javnomnenjske raziskave. In določene spremembe bomo morali izpeljati, pa naj to boli v javnosti ali ne,“ je odločna Kresalova.

Možganski vsadki

Očitki LDS so strokovni, kršenje pooblastil, zakona in ustave, a podpredsedniku stranke Slavku Ziherlu je ušel tudi ideološki očitek: "Glede na to, da je Janša možganski vsadek v glavi gospe Brezigarjeve, si lahko predstavljamo marsikaj."

"Možganski vsadki so mogoče kje drugje. Prav gotovo gre meni kot generalni državni tožilki za zakonitost in na naši stranki so argumenti. Se pa zavedam, da je na strani ministrov pa moč," na to odgovarja Brezigarjeva.

Ziherlove besede je v studiu Sveta na Kanalu A pojasnil tudi Zalar. "On je uporabil neko prispodobo, ki se povezuje s tem, da se težko znebimo vtisa, da generalna državna tožilka ni neodvisna od politike. To pa predvsem zaradi tega, ker je bila v politiki, ona je bila na političnem parketu, bila je ministrica v vladi, bila je predsedniška kandidatka, bila je kandidatka tudi za državnozborske volitve s podporo političnih strank in potem se je vrnila v pravosodje in to na vrh enega dela pravosodnega sistema. Zaradi tega vsekakor ne more dajati videza, da je politično neodvisna, in ga nikoli ne bo dajala,“ je povedal. In dodal, da se strinja s Pahorjevimi besedami, da politična usmerjenost ne more biti razlog za razrešitev.

Zalar: Zakon nastaja, upoštevali bomo pripombe

Dialoga o edinem pravem problemu tožilstva, nujni reformi, pa očitno ni. "Dobili smo samo teze, čeprav slišim, da je zakon že napisan. Poleg tega pa ukinjajo skupino, ki se ukvarja z najresnejšim kriminalom, ukinjajo specializiran oddelek," je naštevala Brezigarjeva. Zalar pa odgovarja, da novi zakon sicer nastaja, da pa bodo upoštevali tudi pripombe stroke.

Brezigarjeva: Zalarjeve trditve so zavajujoče

Pahor je pristal na Zalarjevo poročilo o delu prve tožilke, ne pa tudi na njeno razrešitev. "To je praksa, v kateri je pomembno, da za nek problem določite grešnega kozla in mu odsečete glavo," je dejal.

Vlada je poročilo obravnavala na prvi aprilski seji. Brezigarjeva trdi, da o tem ni vedela nič in da se zato ni mogla braniti, danes pa je Pahorju poslala dolgo pismo, v katerem je podrobno opisala svoj pogled na zadeve. 

Za trditve o neuspešnem pregonu gospodarske kriminalitete je zapisala, da so zavajujoče, saj je ministrstvo "uporabilo in upoštevalo le del podatkov“. "V resnici so državni tožilci na področju gospodarskega kriminala rešili 391 zadev več, kot jih navaja ministrstvo,“ je poudarila.

Kdo dela slabo, tožilstvo ali policija?

"Nekritična trditev ministrstva o izjemnem številu zavrženih ovadb, zaradi česar naj delo policije ne bi dobilo sodnega preizkusa, ne pove ničesar o kakovosti dela državnih tožilcev,“ je še dodala. In vrnila žogico: tožilci opozarjajo, da kakovost kazenskih ovadb policije pada.–

Naslednja težava, ki jo je izpostavila, pa je nekritično ovajanje vsevprek. "V klimi splošnega ovajanja, ko so na primer v eni ovadbi za korupcijo ovadeni dva župana, en podžupan in sedem ministrov, v drugi pa vsi tožilci in sodniki, ki so odločali o konkretni zadevi, je temu ustrezno potrebno ocenjevati tudi število zavrženih kazenskih ovadb.“

Navedbe o neuspešnosti pri preganjanju gospodarskega kriminala Brezigarjeva prav tako spodbija. Sicer pa to ni odvisno le od dela državnih tožilcev, pač pa tudi od dela policije v predkazenskem postopku, je izpostavila.

Poudarja tudi, da v komunikaciji s tožilci in policisti specializirane skupine ni prekoračila svojih pristojnosti, zavrnila pa je tudi očitke, da slabo vodi tožilstvo.